á 1   --  in  -ja m ( ā )
prva črka slovenske abecede:   beseda se konča na a ; mali a ; veliki A ; od a dalje ; dva a-ja ; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe  A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   dolgi a
●   če si rekel a, reci tudi b  nadaljuj; povej vse ; od a do ž  od začetka do konca, vse ; pog.  ena a  prvovrsten
♦   lit.  rima aabb  zaporedna rima ; mat.  2a + 3b

á  --  kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti:   odstavek A ; razdalja od točke A do B ; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦   glasb.  ton a  ton na šesti stopnji C-durove lestvice ; med.  krvna skupina A ; vitamin A ; šah.  polje a 1  prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-  prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:   A-bomba  atomska bomba ; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦   glasb.  A-dur  durov tonovski način s tremi višaji ; a-mol  izhodiščni molov tonovski način ; jezikosl.  a-osnova  ajevska osnova ; med.  A-vitamin

à 2   [ à in á ]  prisl. ( ȁ; ȃ )
trg.  za izražanje prodajne cene, po:   brisače à 15 din kos

à 3   člen. ( ȁ )
pog.  izraža veliko mero povedanega; ali 1 , to :   a bo gledal!

a 4   člen. , pog.
uvaja vprašanje; ali 1 , kaj 4 :  a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

a 5   vez. , knjiž.
1. v protivnem priredju  za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa 2 , toda , vendar :   prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj ; to so besede, a ne dejanja ; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen  bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice:   tipal je po temni veži, a vrat ni našel ; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje:   to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko ; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka  za opozoritev na prehod k drugi misli:   A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju  za navezovanje na prej povedano; in , pa 2 :  sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

á 6   in  à medm. ( ā; ȁ )
1. izraža začudenje, zavrnitev:   a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek:   sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje:   si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos  A? je spet vprašal

a...   ali  à...  predpona v sestavljenkah  ( ȁ )
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede:   ahuman, alogičen, amoralnost ; asepsa, ateizem

ábak   tudi  ábakus -a m ( ȃ )
1. pri starih Grkih in Rimljanih  plošča za mehanično računanje:   število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um.  krovna plošča nad kapitelom stebra:

abalienácija   -e ž ( á )
alienacija

abalienacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
alienacijski :   abalienacijski proces

abbé   -ja  [ abé -êja ]  m ( ẹ̑ ȇ )
v francoskem okolju  naslov za katoliškega duhovnika:   stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

abc   tudi  abecé --  [ prva oblika abẹcé in abəcə̀ ]  m ( ẹ̑; ə̏ )
1. zastar.  ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda :   učiti se abc
2. ekspr.  začetno, osnovno znanje:   to je komaj abc tehnike

abderít   -a m ( ȋ )
ekspr.  omejen, ozkosrčen človek:   smešiti filistre in abderite

abderítski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od abderit:   abderitsko gledanje na literaturo

abderítstvo   -a s ( ȋ )
ekspr. omejenost , ozkosrčnost :   v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

abdicírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti:   Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

abdikácija   -e ž ( á )
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop:   abdikacija cesarja Karla

abdikacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od abdikacija:   abdikacijska izjava

abdómen   -mna  tudi  -a m ( ọ̄ )
anat. trebuh :   bolečine v abdomnu
// zool. zadek

abdominálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abdomen:   abdominalni organi
♦   med.  abdominalni tifus  trebušni tifus

abdúkcija   -e ž ( ú )
med.  odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege:   roko so dali v mavec v abdukciji

abece   gl. abc

abecéda   -e ž ( ẹ̑ )
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici:   povedati abecedo na pamet ; klicati dijake po abecedi ; urediti po abecedi ; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo ; č je četrta črka slovenske abecede
♦   elektr.  Morsejeva abeceda  iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr.  začetno, osnovno znanje:   toliko politične abecede bi že moral znati ; spoznati abecedo medicine

abecédar 1   -ja m ( ẹ̑ )
1. ekspr.  učenec, ki se uči abecede:   mali abecedar
2. slabš.  kdor uvaja svoj črkopis:   abecedar Metelko

abecedár 2   -ja m ( á )
zastar.  abecednik, zlasti starejši:   prvi slovenski abecedar

abecédarček   -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od abecédar:   okorne črke malega abecedarčka

abecédarica   -e ž ( ẹ̑ )
ekspr.  učenka, ki se uči abecede:

abecédarski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo:   trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska  abecedna vojska

abecédarstvo   -a s ( ẹ̑ )
ekspr.  začetniška nedognanost, začetništvo:   preganjati abecedarstvo v umetnosti

abecéden   -dna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na abecedo:   abecedni red, seznam
♦   biblio.  abecedni katalog  katalog, urejen po abecedi vpisov ; lit.  abecedna vojska  spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven , temeljen :   menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecédno prisl. :
abecedno urejen seznam

abecedírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
urejati po abecedi:   kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

abecédnica   -e ž ( ẹ̑ )
zastar.  prvo berilo, abecednik:

abecédnik   -a m ( ẹ̑ )
star.  učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo:   kupiti otroku abecednik ; brati iz abecednika

abecédniški   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od abecednik:   abecedniški del prvega berila

ábelstvo   -a s ( ā )
knjiž.  lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu:   abelstvo in kajnovstvo

aberácija   -e ž ( á )
1. astron.  navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca:   zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz.  napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:   kromatična, sferna aberacija

aberacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aberacijo:   aberacijski pojav

abesínski   -a -o prid. ( ȋ )
etiopski :   abesinska kultura

àbiogenéza   -e ž ( ȁ-ẹ̑ )
biol.  nastanek in razvoj živega iz neživega:   zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku:   razprava o abiogenezi

àbiótičen   -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
biol.  nanašajoč se na neživo naravo:   abiotično okolje

àbiótski   -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )  biol.
nanašajoč se na neživo naravo:   abiotski dejavniki okolja ; biotski in abiotski stres

abisálen   -lna -o prid. ( ȃ )
geogr.  ki je v najglobljih predelih (morja); globinski , globokomorski :   abisalni sedimenti

abituriènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )  knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:   abiturienti novomeške gimnazije

abituriêntka   tudi  abituriéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )  knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:   abiturientka gimnazije

abituriêntski   tudi  abituriéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abiturient:   abiturientski ples, tečaj

ablácija   -e ž ( á )
1. geol.  odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje:   posledice ablacije
// geogr.  topljenje ledenika:   močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice   odstop mrežnice:

ablaktácija   -e ž ( á )
1. agr.  vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline:   cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med.  ustavitev, prenehanje dojenja:

áblativ   -a m ( ȃ )
jezikosl.  latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

áblativen   -vna -o  ( ȃ )
pridevnik od ablativ:   ablativna konstrukcija

àbnormálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden , nepravilen :   to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek  duševno neuravnovešen

àbnormálno prisl. :
otrok ima abnormalno veliko glavo

àbnormálnost   -i ž ( ȁ-ȃ )
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost , nepravilnost :   pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti  duševne neuravnovešenosti

abnórmen   -mna -o prid. ( ọ̑ )
1. abnormalen :   abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero:   abnormne težave

abnormitéta   -e ž ( ẹ̑ )
abnormalnost :   čustvene abnormitete

abnórmnost   -i ž ( ọ̑ )
abnormalnost :   abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

abolícija   -e ž ( í )
razveljavitev kakega zakona, odprava česa:   abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦   pravn.  ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

abolicíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od abolicija:   abolicijski zakon

abolicioníst   -a m ( ȋ )
pristaš abolicionizma:   po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

abolicionístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem:   abolicionistični navdušenci ; abolicionistično gibanje

abolicionízem   -zma m ( ī )
gibanje za uveljavitev abolicije:   prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

abolírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon:   abolirati ukrep

abonènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik :   biti abonent ; abonenti imajo popust ; sprejemati abonente ; menza ima veliko abonentov
♦   gled.  abonent reda B

abonêntka   tudi  abonéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica 2 :  abonentka prestižnih revij
♦   gled.  abonentka je podaljšala abonma

abonêntski   tudi  abonéntski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na abonente:   abonentska gledališka publika ; abonentsko kosilo / abonentski koncert  abonmajski

aboníranec   -nca m ( ȋ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik :   gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr.  kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto:   v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

abonírati se   -am se dov. in nedov. ( ȋ )
vnaprej plačati, naročiti se na kaj:   abonirati se na hrano ; abonirati se v gledališču

aboníran  -a -o:
aboniran je samo v Drami

abonmá   -ja m ( ȃ )
vnaprej plačano naročilo na kaj:   imeti, plačati abonma ; opera razpisuje abonmaje ; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma  z vstopnicami rumene barve
♦   gled.  premierski abonma ; abonma reda B

abonmájski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abonma:   abonmajski koncert ; abonmajska predstava / abonmajski razpis

aborigin   tudi  aborídžin -a  [ prva oblika aborígin in aborídžin ]  m ( ȋ )
prvotni avstralski prebivalec, domorodec:   pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

aboriginski   tudi  aborídžinski -a -o  [ prva oblika aboríginski in aborídžinski ]  prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aborigine:   aboriginska kultura, umetnost ; aboriginska skupnost ; aboriginska plemena

abortírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
med.  imeti abortus; splaviti 1 :  ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

abortív   -a m ( ȋ )
med.  sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

abortíven   -vna -o prid. ( ȋ )  med.
1. nanašajoč se na abortiv:   abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan:   abortivni potek bolezni

abórtus   -a m ( ọ̑ )
med.  prekinitev nosečnosti; splav 1 :  imela je že več abortusov ; naredili so ji abortus ; spontan, arteficialni abortus ; indikacija abortusa  zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet.  prekinitev brejosti; izvrg , zvrg

ábota   -e ž ( á )
star. nespamet , neumnost :   takšna ljubosumnost je največja abota ; človeška neumnost in abota / pooseb.  abota abotna!

áboten   -tna -o prid. ( á )
star. nespameten , neumen :   ne bodi abotna / pregnati abotne misli ; abotno početje

ábotno prisl. :
abotno govoriti

ábotnež   -a m ( á )
star.  aboten človek, neumnež:

ábotnica   -e ž ( á )
star.  abotna ženska, neumnica:

ábotnik   -a m ( á )  star.
aboten človek, neumnež:   soseda je imel za abotnika

ábotnost   -i ž ( á )
star.  lastnost abotnega človeka; nespametnost , neumnost :   pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti ; izbij ji abotnosti iz glave

ábraham   in  Ábraham -a m ( ȃ )  ekspr.
petdeseti rojstni dan:   praznovati abrahama ; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama  dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

ábrahamka   -e ž ( ȃ )  ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let:   člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki ; mladostna abrahamka

Ábrahamov   -a -o prid. ( ȃ )
rel.  nanašajoč se na Abrahama:   Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu  Judje
●   ekspr.  Abrahamova leta  starost okoli petdeset let ; ekspr.  biti v Abrahamovem naročju  mrtev, na onem svetu

ábrahamovec   -vca m ( ȃ )  ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let:   voščiti abrahamovcu ; srečanje abrahamovcev ; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

ábrahamovka   -e ž ( ȃ )  ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let:   čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah ; mladostna, živahna abrahamovka

abrakadábra   -e ž ( ȃ )
nekdaj  magična beseda, zapisana navadno na amuletu:   vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr.  nerazumljive besede, nejasno izražanje:   ne razumem njegove abrakadabre

ábranek   -nka m ( ȃ )
1. viseča cvetna mačica:   leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica:   psu binglja po trebuhu blato v abrankih

abrazíja   -e ž ( ȋ )
1. geol.  izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov:   učinkovanje abrazije
2. med.  ostrganje tkiva:   abrazija maternične sluznice

abrazíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abrazijo:   abrazijsko delovanje valov ; abrazijska obala / abrazijski instrument

abrazív   -a m ( ȋ )
metal.  material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega:   diamantni prah kot najtrši abraziv

abreviatúra   -e ž ( ȗ )
okrajšava :   ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦   biblio.  beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk ; glasb.  ustaljen znak za skrajšan notni zapis

abrúpten   -tna -o prid. ( ȗ )
knjiž.  ki je brez zveze, odtrgan:   članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

ABS   --  in  -a  [ abẹès in abeès -êsa ]  m ( ȅ ȇ )  avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila:   serijski ABS ; štirikolesni pogon z ABS-om ; prvi del zloženk:  ABS-sistem ; ABS-volan ; ABS-zavore

abscés   -a m ( ẹ̑ )
med.  lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek:   absces na vratu, v možganih

abscísa   -e ž ( ȋ )
geom.  prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu:   abscisa in ordinata

abscísen   -sna -o  ( ȋ )
pridevnik od abscisa:   abscisna os

absénca   -e ž ( ẹ̑ )
izostanek , odsotnost :   dijak ima neopravičene absence
♦  med.  krajša nezavest

absénčen   -čna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od absenca:

absentírati se   -am se dov. in nedov. ( ȋ )
odtegniti se, ne udeležiti se:   absentiralo se je pet odstotkov volivcev

absentízem   -zma m ( ī )
izostajanje (od dela), odsotnost:   industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju ; ugotavljanje vzrokov absentizma

absínt   -a m ( ȋ )
močna žgana pijača iz pelina in janeža:   piti absint ; čaša absinta

absolúcija   -e ž ( ú )
rel.  odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza :   dati, dobiti absolucijo

absolut   gl. absolutum

absolúten   -tna -o prid. ( ȗ )
1. popoln , vsestranski :   absoluten mir ; absolutna tišina / absolutna večina glasov  nadpolovična
2. brezpogojen , nesporen :   absoluten prvak ; absolutna premoč
3. neomejen , absolutističen :   absolutni vladar ; absolutna državna oblast
♦  filoz.  absolutni duh  po Heglu  zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega ; absolutna resnica  resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti ; fiz.  absolutna ničla  najnižja možna temperatura ; geogr.  absolutna višina  višina določenega kraja nad morsko gladino ; glasb.  absolutni posluh  zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov ; absolutna glasba  instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova ; gozd.  absolutna gozdna tla  tla, kjer uspeva samo gozd ; mat.  absolutna vrednost  vrednost števila ne glede na predznak ; meteor.  absolutna vlaga  množina vodne pare na 1 m 3 zraka

absolútno 
prislov od absoluten:   absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi  poudarja trditev:   to je absolutno potrebno ; ima absolutno prav ; absolutno ne!  nikakor ne, sploh ne ; sam.:  povzpeti se v svet absolutnega

absolutíst   -a m ( ȋ )
1. oblastnik, ki ima vso oblast:   prosvetljeni absolutist
// ekspr.  oblasten, samovoljen človek:   doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

absolutístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na absolutizem:   absolutistični režim ; absolutistična vlada

absolutizácija   -e ž ( á )
knjiž.  pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem:   absolutizacija nauka

absolutízem   -zma m ( ī )
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek:   državni absolutizem ; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

absolutizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od absolutizirati:   odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

absolutizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem:   nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati ; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolutizíran  -a -o:
absolutizirane ideje

absolútnost   -i ž ( ȗ )
knjiž.  lastnost absolutnega:   absolutnost in relativnost gibanja ; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

absolutórij   -a m ( ọ́ )
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica:   dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah:   po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

absolútum   in  absolút -a m ( ȗ )
knjiž.  kar je absolutno:   človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦   filoz.  brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

absolvènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor dokonča šolo:   absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo:   absolvent arhitekture, filozofske fakultete

absolvêntka   tudi  absolvéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki dokonča šolo:   absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo:   absolventka arhitekture

absolvêntski   tudi  absolvéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od absolvent:   absolventski večer

absolvírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. dokončati šolo:   absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli:   absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti:   svojo nalogo sem absolviral
// predelati , preštudirati :   absolvirati snov za prvi razred

absolvíran  -a -o:
absolviran učiteljiščnik

absorbíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od absorbirati:   absorbiranje ogljikovega dioksida

absorbírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz.  sprejemati vase; vpijati , vsrkavati :   les absorbira vlago ; absorbirati pline, svetlobo ; pren.  industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo ; mesto je absorbiralo vse priseljence ; absorbirati znanje tujih jezikov ; to delo ga je vsega absorbiralo

absórpcija   -e ž ( ọ́ )
fiz. vpijanje , vsrkavanje :   absorpcija plinov, svetlobe, žarkov ; sposobnost absorpcije ; pren.  jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

absorpcíjski   tudi  absórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na absorpcijo:   absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦   elektr.  absorpcijski hladilnik  hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

absorptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
fiz.  sposoben absorbirati, vpijajoč:   absorptivna snov

absorptívnost   -i ž ( ȋ )
sposobnost za absorbiranje:   absorptivnost lesa

abstinénca   -e ž ( ẹ̑ )
odpoved čemu, zdržnost:   pospeševati, prelomiti abstinenco ; zakonska abstinenca ; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba , nesodelovanje :   abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

abstinénčen   -čna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od abstinenca:   abstinenčna politika ; abstinenčno društvo

abstinènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge:   biti, postati abstinent ; popoln, strog abstinent

abstinêntka   tudi  abstinéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge:   stroga abstinentka

abstinêntski   tudi  abstinéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abstinent:   abstinentski časnik, kongres ; abstinentsko društvo

abstinêntstvo   tudi  abstinéntstvo -a s ( ē; ẹ̄ )
abstinenca

abstinírati   -am  tudi  abstinírati se -am se nedov. in dov. ( ȋ )
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se:   ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge ; abstinira že devet let ; ker je vozil avtomobil, je abstiniral  ni pil alkoholnih pijač

abstrahíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od abstrahirati:   zmožnost abstrahiranja

abstrahírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti:   iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti ; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrahíran  -a -o:
abstrahiran primer

abstrákcija   -e ž ( á )
knjiž.  proces odmišljanja:   biti zmožen abstrakcije ; znanstvena abstrakcija ; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno:   osebe v romanu so gola abstrakcija ; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

abstrákten   -tna -o prid. , abstráktnejši  ( ȃ )
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten :   abstrakten pojem ; abstraktna predstava o nečem ; abstraktno mišljenje
♦   jezikosl.  abstraktni samostalniki ; um.  abstraktno slikarstvo  slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren , nejasen :   govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstráktno prisl. :
ne zna abstraktno misliti

abstraktíst   -a m ( ȋ )
pristaš abstraktizma:   nekdanji realist je postal abstraktist

abstraktíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abstrahiranje:   abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten :   abstraktiven pojem

abstraktízem   -zma m ( ī )
publ.  umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:

abstráktnež   -a m ( ȃ )
ekspr.  abstraktno misleč človek:   v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem  (O. Župančič)

abstráktnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost abstraktnega:   neživljenjska abstraktnost ; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

abstráktum   tudi  abstrákt -a m , mn.  abstrákta  s tudi  abstrákti m tudi abstráktumi m ( ȃ )
knjiž.  kar je nastalo z abstrakcijo:   njegove osebe so čisti abstraktum
♦   jezikosl.  abstraktni samostalnik

abstrúzen   -zna -o prid. ( ȗ )
knjiž.  težko razumljiv, nejasen:   abstruzen predlog ; abstruzna domislica ; abstruzno izražanje

abstrúznost   -i ž ( ȗ )
knjiž.  lastnost abstruznega:   abstruznost trditve

absúrd   -a m ( ȗ )
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel:   to je pravi absurd ; privesti do absurda ; voditi v absurd ; očiten absurd / drama absurda ; psihoza absurda in groze
♦   filoz.  absurd  po Camusu  dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

absúrden   -dna -o prid. ( ȗ )
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln:   absurden vzrok ; absurdna meja ; absurdna trditev ; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden  nemogoč, neverjeten

absúrdno prisl. :
absurdno groteskni ton drame

absúrdnost   -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost absurdnega:   absurdnost situacije, življenja ; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd :   privesti stvar do absurdnosti

abulíja   -e ž ( ȋ )
psiht.  bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:

abundánca   -e ž ( ȃ )
zelo velika množina česa; obilje , preobilje :   abundanca dobrih stvari
♦   bot.  količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

abundánten   -tna -o  ( ȃ )
pridevnik od abundanca:   abundantno potenje

abuzíven   -vna -o  ( ȋ )
pridevnik od abuzus:   abuzivno uživanje uspaval

abúzus   -a m ( ȗ )
knjiž. zloraba :   abuzus položaja
// čezmerno uživanje:   abuzus alkohola, nikotina

a cappella   --  [ akapéla ]  v prid. rabi ( ẹ̑ )
glasb.  ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave:   a cappella skladba

accelerando   [ ačelerándo ]  prisl. ( ȃ )
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

accidens   -a  [ ákcidens ]  m ( ȃ )
akcidenca

acétaldehíd   -a m ( ẹ̑-ȋ )
kem.  aldehid ocetne kisline; etanal :   v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

acetát   -a m ( ȃ )
kem.  sol ocetne kisline ali njen ester:   natrijev acetat ; topnost acetatov v vodi
// trg.  tkanina iz acetatnih vlaken:   acetat za prevleko dežnikov

acetáten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na acetat:   acetatna celuloza
♦   tekst.  acetatno vlakno

acetíl   -a m ( ȋ )
kem.  radikal ocetne kisline:

acetilén 1   -a m ( ẹ̑ )
kem.  gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode:   svetilka na acetilen ; varjenje z acetilenom in kisikom

acetílen 2   -lna -o  ( ȋ )
pridevnik od acetil:   acetilna celuloza ; acetilna skupina

acetilénka   -e ž ( ẹ̑ )
svetilka na acetilen:   svetiti si z acetilenko ; bela svetloba acetilenk

acetilénski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na acetilen:   acetilenski gorilnik, razvijalec ; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

acetílsalicílen   -lna -o prid. ( ȋ-ȋ )
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina   zdravilo proti prehladu in bolečinam:

acetón   -a m ( ọ̑ )
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti:   odstraniti lak z nohtov z acetonom ; raztopljen v acetonu ; močen duh po acetonu / aceton v krvi  pri diabetikih

acetónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aceton:   acetonska raztopina / acetonska astma  astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

acid   -a  [ êsid- ]  m ( ȇ )
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu:   združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije:   acid in druga mamila ; v prid. rabi:  acid house ; acid jazz ; acid rock

acíden   -dna -o prid. ( ȋ )
kem.  ki tvori z bazo 2 sol; kisel :   acidna raztopina
♦   agr.  acidna tla ; med.  acidni želodčni sok

acídnost   -i ž ( ȋ )
kem.  lastnost acidne snovi; kislost :   acidnost galunove raztopine
♦   agr.  acidnost tal ; med.  določati acidnost želodčnega soka

acidofílen   -lna -o prid. ( ȋ )
bot.  ki raste na kislih tleh:   acidofilna rastlina
♦   kem.  ki se obarva s kislimi barvili

acidóza   -e ž ( ọ̑ )
med.  zastrupitev s kislimi snovmi:   umreti za acidozo

àcíkličen   -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki se ne pojavlja v ciklih:   aciklični pojavi
♦   kem.  aciklične spojine  spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

a conto   in  a kónto  [ akónto ]  prisl. ( ọ̑ )
ekon.  na račun:   plačati a conto

acrylan   gl. akrilan

ačìh   medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju:   ačih, ačih! je kihal

àd   prisl. ( ȁ )
knjiž.  glede na, k:   pripombe ad 1 ; ad čl. 2 zakona

ad acta   [ adákta ]  prisl. ( ȃ )
pravn.  k spisom v arhiv:   dati spis ad acta ; pren.  stvar je ad acta

adagio   [ adádžo ]  prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi :   igrati adagio

adagio  -a m
stavek ali skladba v tem tempu:   melanholičen adagio ; Beethovnovi adagi

adamít   -a m ( ȋ )
rel.  pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:

Ádamov   in  Adámov -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
rel.  nanašajoč se na Adama:   Adamova žena Eva
●  šalj.  bil je v Adamovem kostumu  nag, gol ; tudi on je Adamov sin  navaden človek z vsemi slabostmi ; Adamovo jabolko  in  adamovo jabolko  vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

ádamovec   in  adámovec -vca m ( ȃ; ȃ )
zastar.  Adamovo jabolko:

adaptabílen   -lna -o prid. ( ȋ )
ki se lahko adaptira, prilagodljiv:   adaptabilen organ

adaptabílnost   -i ž ( ȋ )
sposobnost za adaptacijo:   adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

adaptácija   -e ž ( á )
1. preureditev , prenovitev :   adaptacija starih zgradb ; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba , predelava :   radijska adaptacija teksta ; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž.  prilagoditev okolju:   adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije ; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

adaptacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adaptacijo:   gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

adápter 1   -ja m ( ā )
teh.  priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav:   brezžični, električni, stični adapter ; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje ; adapter za plošče  h kameri za zvite filme

adaptêr 2   -ja m ( ȇ )
kdor adaptira:   adapterja nista upoštevala filmske dinamike

adaptírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. preurediti , prenoviti :   lokale so ustrezno adaptirali ; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti 1 , predelati :   adaptirati scenarij
2. prilagoditi , prilagajati :   adaptirati organe na spremenjeno okolje ; adaptirati se na novi delovni sistem

adaptíran  -a -o:
adaptirani prostori

adekvát   -a m ( ȃ )
knjiž.  kar je enakovredno, ustrezno:   najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

adekváten   -tna -o prid. , adekvátnejši  ( ȃ )
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se:   najti adekvaten izraz ; truditi se za adekvaten prevod ; dati vsebini adekvatno obliko ; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátno prisl. :
adekvatno se izraziti

adekvátnost   -i ž ( ȃ )
ustreznost , enakovrednost , ujemanje :   truditi se za adekvatnost izraza ; gre za adekvatnost s predpisom

adenóm   -a m ( ọ̑ )
med.  žlezna bula:   adenom ščitnice

adépt   -a m ( ẹ̑ )  knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo:   muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno ; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije:   adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

adherénten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
med. sprijet , zlepljen , zraščen :   adherentna pljučna mrena

adhezíja   -e ž ( ȋ )
fiz.  sila, ki privlači molekule različnih snovi:   adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦  med.  bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

adhezíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo:   adhezijska sila
♦   žel.  adhezijska lokomotiva  lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice ; adhezijska teža  sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

adhezíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo:   adhezivni proces / adhezivna mast  mast za mazanje transmisijskih jermenov

adhezívnost   -i ž ( ȋ )
fiz.  sposobnost za adhezijo:

ad hoc   [ athók tudi athòk ]  prisl. ( ọ̑; ȍ )
knjiž.  posebej za ta primer, v ta namen:   ad hoc imenovana komisija ; v prid. rabi:  ad hoc sestanek

adiabáta   -e ž ( ȃ )
fiz.  krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:

adiabáten   -tna -o prid. ( ȃ )
fiz.  neprehoden za toploto:   adiabatni sistem

adiabátno prisl. :
adiabatno izoliran plin

adiabátičen   -čna -o prid. ( á )
fiz. adiabaten

adícija   -e ž ( í )
mat. seštevanje :   adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje , sestavljanje :   ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦  kem.  vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

adicíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adicijo:   adicijski stroj / adicijska reakcija

ádidaska   -e ž ( ȃ )  nav. mn., pog.
športni copat:   nositi adidaske ; obuti ponošene adidaske ; trenirka in adidaske

adíjo   medm. ( ȋ )
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom:   no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr.  adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo ; zameriš se mu in potem adijo služba
●   Ameriki je rekel za zmerom adijo  jo je zapustil ; izplačaš ga in adijo  si se ga znebil ; sam.:  Daj mi roko in lep adijo!  (I. Cankar)

ad infinítum   prisl. ( ȋ )
knjiž.  brez konca in kraja, v neskončnost:   odlašati ad infinitum ; in tako naprej ad infinitum

adíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od adirati:

adírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
mat. seštevati :   adirati števila
♦  kem.  vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

aditív   -a m ( ȋ )  kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo:   dodajanje aditivov ; dovoljena, priporočena količina aditivov

aditíven   -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž.  ki se dodaja:   aditivno mešanje barvnih vtisov
♦  mat.  aditivna konstanta  konstanta, ki se prišteje

ádjektiv   -a m ( ȃ )
jezikosl. pridevnik

ádjektiven   -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. pridevniški :   adjektivni atribut

adjektivizácija   -e ž ( á )
jezikosl.  proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:

adjektivizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl.  dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:

adjúnkt   -a m ( ȗ )
nekdaj  pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav:   gozdarski, sodni adjunkt

adjustíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od adjustirati:   adjustiranje in pakiranje blaga

adjustírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti:   adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjustíran  -a -o:
popolnoma adjustirana pošiljka

adjutánt   -a m ( ā á )
v nekaterih državah  oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik:   generalov adjutant / adjutant polka

adjutántski   -a -o  ( ā )
pridevnik od adjutant, pribočniški:   adjutantske obveznosti

adjutantúra   -e ž ( ȗ )
v nekaterih državah  adjutantski urad:

adjútum   -a m ( ȗ )
nekdaj  plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju:   adjutum v znesku 300 goldinarjev

adjuvánten   -tna -o prid. ( ȃ )  med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost:   adjuvantna terapija ; adjuvantno zdravljenje

adlátus   -a m ( ȃ )
nekdaj  pomočnik višjih uslužbencev:   ministrov adlatus ; pren.  kritik in njegov adlatus

ad líbitum   prisl. ( ȋ )
knjiž.  po želji, poljubno:   pijača je ad libitum
♦   glasb.  izvajati skladbo ad libitum

adligát   -a m ( ȃ )
biblio.  kar je privezano h knjigi, privezek:   prvi, drugi adligat

administrácija   -e ž ( á )
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje , uprava :   državna administracija ; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije  organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje:   vso administracijo vodi tajnica ; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje:   šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike  izvršni organ, vlada:   ameriška administracija je napovedala nove sankcije

administracíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od administracija:   administracijsko delo

administratíva   -e ž ( ȋ )
organ za vodenje upravnih poslov; administracija :   to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje:   iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

administratívec   -vca m ( ȋ )
pog.  upravni uslužbenec:   delavci in administrativci

administratíven   -vna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven:   zmanjšati administrativni aparat ; administrativna razdelitev na občine ; administrativno-operativni organi
// nav. slabš.  določen z uradnim odlokom:   z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili ; administrativno planiranje
♦   zgod.  administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški:   opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj ; dveletna administrativna šola

administratívno prisl. :
administrativno določene cene

administrátor   -ja m ( ȃ )
1. kdor upravlja; upravnik , upravitelj :   administrator premoženja
// rač.  kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum:   administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator ; administrator foruma
♦   rel.  apostolski administrator  upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec:   v pisarni sta potrebna še dva administratorja

administrátorka   -e ž ( ȃ )
1. nižja pisarniška uslužbenka:   sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence ; delovno mesto administratorke
2. rač.  ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum:   administratorka informacijskega sistema

administrátorski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na administratorje:   administratorski posli / rač.  administratorski dostop, račun

administrátorstvo   -a s ( ȃ )
upravništvo , upraviteljstvo :   čas njegovega administratorstva je potekel

administratúra   -e ž ( ȗ )
rel., v zvezi apostolska administratura   škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:

administríranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od administrirati:   zmanjšati pretirano administriranje ; administriranje projekta ; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika ; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov

administrírati   -am nedov. ( ȋ )
upravljati :   administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač.  upravljati računalniški sistem ali spletni forum:   operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije ; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik

admirál   -a m ( ȃ )
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina:   admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel:   pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool.  velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta:   admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali

admiralitéta   -e ž ( ẹ̑ )
v nekaterih državah  vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice:   britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto  pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali:   vsa admiraliteta in generaliteta

admirálski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na admirale:   admiralski čin ; admiralska uniforma / admiralski zbor
♦   navt.  admiralsko sidro  sidro s preklopno železno prečko ; voj.  admiralska ladja  ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

admirálstvo   -a s ( ȃ )
1. čin ali služba admirala:   ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah  vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta :   britansko admiralstvo

adnéks   -a m ( ẹ̑ )
med.  kar se drži česa, privesek:   maternični adneksi

adnotácija   -e ž ( á )
pravn.  vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:

ad oculos   [ adókulos ]  prisl. ( ọ̑ )
knjiž.  nazorno, otipljivo jasno:   ad oculos demonstrirati

adolescénca   -e ž ( ẹ̑ )
ped.  doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba:   izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

adolescénčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški:   adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

adolescènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
ped.  kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik:   psihični razvoj adolescentov

adónis   -a m ( ọ̑ )
knjiž., ekspr.  zelo lep mladenič, lepotec:   bil je pravi adonis / iron.  menda se ima za adonisa

adópcija   -e ž ( ọ́ )
posvojitev

adoptánt   -a m ( ā á )
kdor koga posvoji; posvojitelj :   adoptant in adoptiranec

adoptíranec   -nca m ( ȋ )
kdor je posvojen; posvojenec

adoptíranje   -a s ( ȋ )
posvojitev :   ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice ; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav

adoptírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti :   želel je tega otroka adoptirati ; pren.  domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíran  -a -o:
adoptirana hči

adoptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance:   adoptivni oče ; njegov adoptivni sin

adorácija   -e ž ( á )
rel.  češčenje Boga:   pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

adráš   -a m ( á )
bot.  hrast z zimzelenimi listi; črnika

adréma   -e ž ( ẹ̑ )
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil:   svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi ; adrema novinarjev

adrenalín   -a m ( ȋ )
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti:   pogrešati adrenalin pri delu ; tekmovalni adrenalin ; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med.  hormon nadledvične žleze:   adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

adrenalínec   -nca m ( ȋ )
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti:   ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem ; kolesarske steze za družine in adrenalince

adrenalínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adrenalin:   adrenalinski šport ; adrenalinska disciplina ; adrenalinska vožnja ; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park  urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
♦   med.  adrenalinske žleze

adrésa   -e ž ( ẹ̑ )  star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov :   napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica:   pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah  pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:

adresánt   -a m ( ā á )
kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

adresár   -ja m ( á )
seznam naslovov, imenik:   poiskati naslov v adresarju ; gospodarski adresar ; adresar mesta Ljubljane

adresát   -a m ( ȃ )
prejemnik pošiljke, naslovljenec:   adresat pisma ni prejel

adréselj   -slja m ( ẹ́ )
nar. dresen 1 :

adrésen   -sna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adreso:   adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

adresírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti :   adresirati pismo ; pren.  svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

ádrica   -e ž ( ā )
nar. koroško ruta 1 , rutica 1 :  na glavi je imela židano adrico

ádrija   -e ž ( ā )
tekst.  drobno valovita tkanina iz česane volne:   črn smoking iz adrije

adrijánski   -a -o prid. ( ȃ )
zastar. jadranski :   sinje adrijansko morje

adsorbènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
fiz.  adsorpcijsko sredstvo:   kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

adsorbíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od adsorbirati:

adsorbírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz.  zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini:   črna platina adsorbira kisik

adsórpcija   -e ž ( ọ́ )
fiz.  zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi:   adsorpcija plinov na kovini

adsorpcíjski   tudi  adsórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na adsorpcijo:   adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

adsorptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
fiz.  sposoben adsorbirati:   adsorptivne snovi

adsorptívnost   -i ž ( ȋ )
fiz.  sposobnost za adsorbiranje:   adsorptivnost lesa

adstrát   -a m ( ȃ )
jezikosl.  prvine sosednjega jezika v danem jeziku:   romanski adstrat v slovenskem jeziku

adstríngens   -a m ( ȋ )
farm.  snov, ki zožuje površinske krvne žilice:   galun, tanin sta adstringensa

adulár   -ja m ( ȃ )
min.  kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:

adút   -a m ( ȗ )
1. igr.  klicana barva pri kartanju, ki jemlje:   na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh:   te besede so bile njen zadnji adut ; imam v rokah še močen adut ; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti:   ta igralec je glavni adut moštva ; skriti adut

adútinja   -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti:   domača adutinja ; glavna adutinja ; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu

adútka   -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti:   reprezentanca ima adutko med mladinkami ; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico

advènt   -ênta m , mest. ed. tudi  advéntu  ( ȅ é )
rel.  štirje tedni pred božičem:   zadnja nedelja v adventu

advênten   tudi  advénten -tna -o prid. ( ē; ẹ̑ )
nanašajoč se na advent:   adventni čas ; prva adventna nedelja / adventne pesmi

adventíst   -a m ( ȋ )
pripadnik adventizma:

adventístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na adventiste:   adventistični nauki

adventístka   -e ž ( ȋ )
pripadnica adventizma:

adventíven   -vna -o prid. ( ȋ )
bot.  ki zraste iz starega tkiva, nadomesten:   adventivni poganjek, popek ; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro  zaneseno, priseljeno od drugod

adventízem   -zma m ( ī )
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa:   pripadniki adventizma

advêrb   -a m ( ȇ )
jezikosl. prislov :   adverb časa, kraja

adverbiálen   -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. prisloven :   adverbialno določilo

adverzatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nasproten , nasprotujoč :   adverzativna mnenja
♦   jezikosl.  adverzativno priredje  protivno priredje

advokát   -a m ( ȃ )
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik :   izročiti zadevo advokatu ; posvetovati se z advokatom / pog.:  dal jo bo advokatu  vložil bo tožbo proti njej ; vzeti si advokata
// ekspr.  kdor govori komu v prid, zagovornik:   ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

advokátinja   -e ž ( ȃ )
odvetnica :   kot advokatinja je branila političnega zapornika

advokátka   -e ž ( ȃ )
odvetnica :   advokatka na področju človekovih pravic

advokátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na advokate; odvetniški :   advokatski posli ; advokatska pisarna

advokatúra   -e ž ( ȗ )
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo:   posvetiti se advokaturi ; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

aero...   ali  aêro...  in  áero...  prvi del zloženk  ( ȇ; ȃ )
1. nanašajoč se na zrak:   aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo:   aerodrom, aeronavtika / aerovlek  in  aero vlek

aeróben   -bna -o prid. ( ọ̑ )
biol.  ki za življenje potrebuje prosti kisik:   aerobne bakterije / aerobno dihanje

aeróbičen   -čna -o prid. ( ọ̄ )
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu:   aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja ; aerobična vadba, vaja

aeróbika   -e ž ( ọ̄ )
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju:   ukvarjati se z aerobiko ; vaditelj aerobike

aerobióza   -e ž ( ọ̑ )
biol.  pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:

aêrodinámičen   in  áerodinámičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerodinamiko:   aerodinamični izkoristek ; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor:   aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih ; aerodinamične linije letala ; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámično  in  áerodinámično prisl. :
aerodinamično oblikovano vozilo

aêrodinámika   in  áerodinámika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o gibanju plinov in teles v njih:

aerodróm   -a m ( ọ̑ )
prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče :   civilni, vojaški aerodrom

aerodrómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aerodrom; letališki :   aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik

aerofág   -a m ( ȃ )
med., vet.  človek ali žival, ki ima aerofagijo:

aerofagíja   -e ž ( ȋ )
med., vet.  bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:

aêrofotografíja   in  áerofotografíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
fotografiranje iz zraka:   aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:

aêrofotogrametríja   in  áerofotogrametríja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
geod.  fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:   aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem:   razvoj aerofotogrametrije

aerogén   -a -o prid. ( ẹ̑ )  med.
ki se širi po zraku:   aerogeni prenos okužb ; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aerogéno prisl. :
bolezen se širi aerogeno

aêrohidroplán   in  áerohidroplán -a m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:

aêroklúb   in  áeroklúb -a m ( ȇ-ȗ; ȃ-ȗ )
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva:   biti član aerokluba

aêrolínija   in  áerolínija -e ž ( ȇ-í; ȃ-í )
redna proga za letalski promet:   odpreti novo aerolinijo

aerolít   -a m ( ȋ )
petr.  zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:

aerologíja   -e ž ( ȋ )
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:

aerolóški   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od aerologija:   aerološka opazovanja

aêromeháničen   in  áeromeháničen -čna -o  ( ȇ-á; ȃ-á )
pridevnik od aeromehanika:   aeromehanični zakoni

aêromehánika   in  áeromehánika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o silah in gibanju plinov:

aerométer   -tra m ( ẹ̄ )
fiz.  priprava za merjenje teže in gostote plinov:

aêromíting   in  áeromíting -a m ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva:   na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

aeronávt   -a m ( ȃ )
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:

aeronávtičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski:   aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

aeronávtika   -e ž ( á )
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo:   uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

aeroplán   -a m ( ȃ )
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo :   aeroplan se dvigne, kroži ; dvomotorni aeroplan ; ropot aeroplana

aeroplánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na aeroplan; letalski :   aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

aêroposnétek   in  áeroposnétek  in  aêro posnétek  in  áero posnétek -tka m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
fotografski posnetek iz zraka:

aêrosnémanje   -a s ( ȇ-ẹ̑ )
snemanje iz zraka:   izvedli so barvno aerosnemanje ; pridobivati podatke z aerosnemanjem

aerosól   -a m ( ọ̑ )
1. kem.  v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov:   dim je aerosol
2. med.  zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

aerostát   -a m ( ȃ )
aer.  z lahkim plinom napolnjeno telo; balon , zrakoplov :   dvigniti se v stratosfero z aerostatom

aêrostátičen   in  áerostátičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko:   aerostatični pritisk ; pionir aerostatične dejavnosti

aêrostátika   in  áerostátika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih:   aerostatika in aerodinamika

aêrotáksi   in  áerotáksi -ja m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze:   pripeljati se z aerotaksijem ; športna letala uporabljajo kot aerotaksije ; v prid. rabi:  podjetje je uvedlo aerotaksi službo

aêroterapíja   in  áeroterapíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
med.  zdravljenje z zrakom:

aêrotranspórt   in  áerotranspórt -a m ( ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑ )
prevoz z letali:   razvoj aerotransporta

aêrovlék   in  áerovlék  in  aêro vlék  in  áero vlék -a m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
aer.  dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom:   letalo, primerno za aerovlek

afazíja   -e ž ( ȋ )
med.  izguba sposobnosti govorjenja:

àfebrílen   -lna -o prid. ( ȁ-ȋ )
med.  ki je brez vročine:   afebrilni bolnik

afékcija   -e ž ( ẹ́ )
knjiž.  telesno ali duševno vzdraženje:   ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦  med.  kožna afekcija  kožno obolenje

afékt   -a m ( ẹ̑ )
zelo močno, a kratkotrajno čustvo:   izzvati afekt ; to je rekel, storil v afektu ; silovit afekt ; je človek afektov
♦  med.  primarni afekt  prva bolezenska sprememba

afektácija   -e ž ( á )
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje:   to je le poza in afektacija ; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije  afektiranosti

afektíran   -a -o prid. ( ȋ )
nenaraven , izumetničen :   ta človek je zelo afektiran ; govoriti z afektiranim glasom ; afektirana ženska ; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektírano prisl. :
afektirano govoriti

afektíranost   -i ž ( ȋ )
lastnost afektiranega človeka; nenaravnost , izumetničenost :   njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju ; modna afektiranost

afektíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na afekt:   afektivni zločinci / afektivna reakcija ; afektivno dejanje ; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

afektívnost   -i ž ( ȋ )
lastnost afektivnega človeka:   njegova močna afektivnost / afektivnost stila

afélij   -a m ( ẹ́ )
astron.  od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:

afêra   -e ž ( ȇ )
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek:   bil je zapleten v neko afero ; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr.  iz te malenkosti je nastala cela afera

aferáštvo   -a s ( ȃ )  ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer:   očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb

aferéza   -e ž ( ẹ̑ )
jezikosl.  opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:

aferíst   -a m ( ȋ )
knjiž.  kdor išče, povzroča afere:   bil je pustolovec in aferist

afežêjevka   -e ž ( ȇ )
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:

afgáni   -ja m ( ȃ )
denarna enota Afganistana:   delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah

aficírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  škodljivo vplivati na kaj, prizadeti:   njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

aficíran  -a -o:
aficirano področje
♦   med.  aficiran organ

àfigurálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten , brezpredmeten , abstrakten

afiliácija   -e ž ( á )
ekon.  pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju:   afiliacija banke

afiliírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
ekon. pridružiti , pripojiti :   komunalno banko afiliirati k narodni

afiliíran  -a -o:
afiliirano podjetje

afín   -a -o prid. ( ȋ )
geom.  ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja:   afini liki

afíno prisl. :
afino povezane tvorbe

afinitéta   -e ž ( ẹ̑ )
1. podobnost , sorodnost :   med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta ; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje , naklonjenost :   čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem.  sila, ki veže atome v molekule:   majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika  se z njim rade spajajo ; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦  geom.  lastnost afino povezanih tvorb

afinitéten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na afiniteto:   afinitetna osnova / afinitetna sila

afínost   -i ž ( ȋ )
geom.  lastnost afino povezanih tvorb:   afinost geometričnih tvorb

afirmácija   -e ž ( á )
uveljavitev , utrditev , potrditev :   prvo mesto je za igralca velika afirmacija ; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo ; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma ; kulturna, politična, umetniška afirmacija ; družabna, mednarodna afirmacija ; afirmacija na mednarodnem torišču ; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija  trditev