á
1
--
in
-ja
m
(
ā
)
prva črka slovenske abecede:
beseda se konča na a
;
mali a
;
veliki A
;
od a dalje
;
dva a-ja
;
nečitljivi aji
/
kot nadomestilo za ime osebe
A je dal B polovico zneska
//
samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
dolgi a
●
če si rekel a, reci tudi b
nadaljuj; povej vse
;
od a do ž
od začetka do konca, vse
;
pog.
ena a
prvovrsten
♦
lit.
rima aabb
zaporedna rima
;
mat.
2a + 3b
á
--
kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti:
odstavek A
;
razdalja od točke A do B
;
v prvem členu pod točko a
/
učenci 1. a
♦
glasb.
ton a
ton na šesti stopnji C-durove lestvice
;
med.
krvna skupina A
;
vitamin A
;
šah.
polje a 1
prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á-
prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:
A-bomba
atomska bomba
;
hotel A-kategorije
/
1. a-razred
♦
glasb.
A-dur
durov tonovski način s tremi višaji
;
a-mol
izhodiščni molov tonovski način
;
jezikosl.
a-osnova
ajevska osnova
;
med.
A-vitamin
à
2
[
à
in
á
]
prisl.
(
ȁ; ȃ
)
trg.
za izražanje prodajne cene, po:
brisače à 15 din kos
à
3
člen.
(
ȁ
)
pog.
izraža veliko mero povedanega;
ali
1
,
to
:
a bo gledal!
a
4
člen.
,
pog.
uvaja vprašanje;
ali
1
,
kaj
4
:
a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne?
/
a bo mir ali ne!
/
a tako?
a
5
vez.
,
knjiž.
1.
v protivnem priredju
za izražanje
a)
nasprotja s prej povedanim;
pa
2
,
toda
,
vendar
:
prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj
;
to so besede, a ne dejanja
;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja
/
včasih okrepljen
bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b)
nepričakovane posledice:
tipal je po temni veži, a vrat ni našel
;
postarala se je, a ni ovenela
//
za omejevanje:
to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko
;
bral je, a samo kriminalke
//
na začetku novega (od)stavka
za opozoritev na prehod k drugi misli:
A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2.
v vezalnem priredju
za navezovanje na prej povedano;
in
,
pa
2
:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas
/
nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
á
6
in
à
medm.
(
ā; ȁ
)
1.
izraža začudenje, zavrnitev:
a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2.
izraža ugodje, domislek:
sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3.
izraža vprašanje:
si razumel, a? nimaš jezika, a?
/
včasih izgovorjeno skozi nos
A? je spet vprašal
a...
ali
à...
predpona v sestavljenkah
(
ȁ
)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede:
ahuman, alogičen, amoralnost
;
asepsa, ateizem
ábak
tudi
ábakus -a
m
(
ȃ
)
1.
pri starih Grkih in Rimljanih
plošča za mehanično računanje:
število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2.
um.
krovna plošča nad kapitelom stebra:
abalienacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
alienacijski
:
abalienacijski proces
abbé
-ja
[
abé -êja
]
m
(
ẹ̑ ȇ
)
v francoskem okolju
naslov za katoliškega duhovnika:
stari dvorni abbé
/
abbé Dobrovský
abc
tudi
abecé --
[
prva oblika
abẹcé
in
abəcə̀
]
m
(
ẹ̑; ə̏
)
1.
zastar.
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici;
abeceda
:
učiti se abc
2.
ekspr.
začetno, osnovno znanje:
to je komaj abc tehnike
abderít
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
omejen, ozkosrčen človek:
smešiti filistre in abderite
abderítski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od abderit:
abderitsko gledanje na literaturo
abderítstvo
-a
s
(
ȋ
)
ekspr.
omejenost
,
ozkosrčnost
:
v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
abdicírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti:
Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
abdikácija
-e
ž
(
á
)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop:
abdikacija cesarja Karla
abdikacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od abdikacija:
abdikacijska izjava
abdómen
-mna
tudi
-a
m
(
ọ̄
)
anat.
trebuh
:
bolečine v abdomnu
//
zool.
zadek
abdominálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na abdomen:
abdominalni organi
♦
med.
abdominalni tifus
trebušni tifus
abdúkcija
-e
ž
(
ú
)
med.
odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege:
roko so dali v mavec v abdukciji
abecéda
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici:
povedati abecedo na pamet
;
klicati dijake po abecedi
;
urediti po abecedi
;
pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo
;
č je četrta črka slovenske abecede
♦
elektr.
Morsejeva abeceda
iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2.
ekspr.
začetno, osnovno znanje:
toliko politične abecede bi že moral znati
;
spoznati abecedo medicine
abecédar
1
-ja
m
(
ẹ̑
)
1.
ekspr.
učenec, ki se uči abecede:
mali abecedar
2.
slabš.
kdor uvaja svoj črkopis:
abecedar Metelko
abecedár
2
-ja
m
(
á
)
zastar.
abecednik, zlasti starejši:
prvi slovenski abecedar
abecédarček
-čka
m
(
ẹ̑
)
manjšalnica od abecédar:
okorne črke malega abecedarčka
abecédarica
-e
ž
(
ẹ̑
)
ekspr.
učenka, ki se uči abecede:
abecédarski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo:
trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke
/
abecedarska vojska
abecedna vojska
abecédarstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
ekspr.
začetniška nedognanost, začetništvo:
preganjati abecedarstvo v umetnosti
abecéden
-dna -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
nanašajoč se na abecedo:
abecedni red, seznam
♦
biblio.
abecedni katalog
katalog, urejen po abecedi vpisov
;
lit.
abecedna vojska
spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2.
ekspr.
osnoven
,
temeljen
:
menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
abecédno
prisl.
:
abecedno urejen seznam
abecedírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
urejati po abecedi:
kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo
abecédnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
zastar.
prvo berilo, abecednik:
abecédnik
-a
m
(
ẹ̑
)
star.
učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo:
kupiti otroku abecednik
;
brati iz abecednika
abecédniški
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od abecednik:
abecedniški del prvega berila
ábelstvo
-a
s
(
ā
)
knjiž.
lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu:
abelstvo in kajnovstvo
aberácija
-e
ž
(
á
)
1.
astron.
navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca:
zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2.
fiz.
napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:
kromatična, sferna aberacija
aberacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aberacijo:
aberacijski pojav
abesínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
etiopski
:
abesinska kultura
àbiogenéza
-e
ž
(
ȁ-ẹ̑
)
biol.
nastanek in razvoj živega iz neživega:
zakonitosti abiogeneze
//
teorija o tem nastanku:
razprava o abiogenezi
àbiótičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ọ́
)
biol.
nanašajoč se na neživo naravo:
abiotično okolje
àbiótski
-a -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
biol.
nanašajoč se na neživo naravo:
abiotski dejavniki okolja
;
biotski in abiotski stres
abisálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
geogr.
ki je v najglobljih predelih (morja);
globinski
,
globokomorski
:
abisalni sedimenti
abituriènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:
abiturienti novomeške gimnazije
abituriêntka
tudi
abituriéntka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:
abiturientka gimnazije
abituriêntski
tudi
abituriéntski -a -o
(
ē; ẹ̄
)
pridevnik od abiturient:
abiturientski ples, tečaj
ablácija
-e
ž
(
á
)
1.
geol.
odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje:
posledice ablacije
//
geogr.
topljenje ledenika:
močna ablacija
2.
med.,
v zvezi
ablacija mrežnice
odstop mrežnice:
ablaktácija
-e
ž
(
á
)
1.
agr.
vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline:
cepljenje oreha z ablaktacijo
2.
med.
ustavitev, prenehanje dojenja:
áblativ
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:
áblativen
-vna -o
(
ȃ
)
pridevnik od ablativ:
ablativna konstrukcija
àbnormálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega;
nenavaden
,
nepravilen
:
to so abnormalni pojavi
/
abnormalna rast
/
abnormalen človek
duševno neuravnovešen
àbnormálno
prisl.
:
otrok ima abnormalno veliko glavo
àbnormálnost
-i
ž
(
ȁ-ȃ
)
nenavadno, nepravilno stanje;
nenavadnost
,
nepravilnost
:
pojavile so se neke abnormalnosti
/
abnormalnost telesnega razvoja
/
izbruhi abnormalnosti
duševne neuravnovešenosti
abnórmen
-mna -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
abnormalen
:
abnormne okoliščine
/
duševno abnormne osebnosti
2.
ki zelo presega običajno mero:
abnormne težave
abnormitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
abnormalnost
:
čustvene abnormitete
abnórmnost
-i
ž
(
ọ̑
)
abnormalnost
:
abnormnosti v človekovem organizmu
/
duševna abnormnost
abolícija
-e
ž
(
í
)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa:
abolicija smrtne kazni, suženjstva
/
abolicija prostitucije
♦
pravn.
ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
abolicíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od abolicija:
abolicijski zakon
abolicioníst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš abolicionizma:
po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
abolicionístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem:
abolicionistični navdušenci
;
abolicionistično gibanje
abolicionízem
-zma
m
(
ī
)
gibanje za uveljavitev abolicije:
prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
abolírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon:
abolirati ukrep
abonènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
kdor se vnaprej naroči na kaj;
naročnik
2
,
naplačnik
:
biti abonent
;
abonenti imajo popust
;
sprejemati abonente
;
menza ima veliko abonentov
♦
gled.
abonent reda B
abonêntka
tudi
abonéntka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj;
naročnica
2
:
abonentka prestižnih revij
♦
gled.
abonentka je podaljšala abonma
abonêntski
tudi
abonéntski -a -o
prid.
(
ē; ẹ̄
)
nanašajoč se na abonente:
abonentska gledališka publika
;
abonentsko kosilo
/
abonentski koncert
abonmajski
aboníranec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor se vnaprej naroči na kaj;
naročnik
2
,
naplačnik
:
gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
//
ekspr.
kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto:
v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
abonírati se
-am se
dov. in nedov.
(
ȋ
)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj:
abonirati se na hrano
;
abonirati se v gledališču
aboníran
-a -o:
aboniran je samo v Drami
abonmá
-ja
m
(
ȃ
)
vnaprej plačano naročilo na kaj:
imeti, plačati abonma
;
opera razpisuje abonmaje
;
predstava je izven abonmaja
/
koncert za rumeni abonma
z vstopnicami rumene barve
♦
gled.
premierski abonma
;
abonma reda B
abonmájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na abonma:
abonmajski koncert
;
abonmajska predstava
/
abonmajski razpis
aborigin
tudi
aborídžin
-a
[
prva oblika
aborígin
in
aborídžin
]
m
(
ȋ
)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec:
pripadnik aboriginov
/
avstralski aborigin
aboriginski
tudi
aborídžinski
-a -o
[
prva oblika
aboríginski
in
aborídžinski
]
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aborigine:
aboriginska kultura, umetnost
;
aboriginska skupnost
;
aboriginska plemena
abortírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
med.
imeti abortus;
splaviti
1
:
ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
abortív
-a
m
(
ȋ
)
med.
sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:
abortíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
med.
1.
nanašajoč se na abortiv:
abortivno sredstvo
2.
ki hitro poteka, skrajšan:
abortivni potek bolezni
abórtus
-a
m
(
ọ̑
)
med.
prekinitev nosečnosti;
splav
1
:
imela je že več abortusov
;
naredili so ji abortus
;
spontan, arteficialni abortus
;
indikacija abortusa
zakoniti razlog za dovolitev abortusa
//
vet.
prekinitev brejosti;
izvrg
,
zvrg
ábota
-e
ž
(
á
)
star.
nespamet
,
neumnost
:
takšna ljubosumnost je največja abota
;
človeška neumnost in abota
/
pooseb.
abota abotna!
áboten
-tna -o
prid.
(
á
)
star.
nespameten
,
neumen
:
ne bodi abotna
/
pregnati abotne misli
;
abotno početje
ábotno
prisl.
:
abotno govoriti
ábotnež
-a
m
(
á
)
star.
aboten človek, neumnež:
ábotnica
-e
ž
(
á
)
star.
abotna ženska, neumnica:
ábotnik
-a
m
(
á
)
star.
aboten človek, neumnež:
soseda je imel za abotnika
ábotnost
-i
ž
(
á
)
star.
lastnost abotnega človeka;
nespametnost
,
neumnost
:
pokopala ga je lastna abotnost
/
do abotnosti naiven fant
/
govoriti abotnosti
;
izbij ji abotnosti iz glave
ábraham
in
Ábraham -a
m
(
ȃ
)
ekspr.
petdeseti rojstni dan:
praznovati abrahama
;
darilo za abrahama
/
glasbeni, rokometni abraham
/
srečati abrahama
dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan
ábrahamka
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let:
člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki
;
mladostna abrahamka
Ábrahamov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
rel.
nanašajoč se na Abrahama:
Abrahamov sin Izak
/
otroci Abrahamovega rodu
Judje
●
ekspr.
Abrahamova leta
starost okoli petdeset let
;
ekspr.
biti v Abrahamovem naročju
mrtev, na onem svetu
ábrahamovec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let:
voščiti abrahamovcu
;
srečanje abrahamovcev
;
prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
ábrahamovka
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let:
čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah
;
mladostna, živahna abrahamovka
abrakadábra
-e
ž
(
ȃ
)
nekdaj
magična beseda, zapisana navadno na amuletu:
vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
//
ekspr.
nerazumljive besede, nejasno izražanje:
ne razumem njegove abrakadabre
ábranek
-nka
m
(
ȃ
)
1.
viseča cvetna mačica:
leska otresa dolge abranke
2.
na dlaki prisušena blatna kepica:
psu binglja po trebuhu blato v abrankih
abrazíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
geol.
izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov:
učinkovanje abrazije
2.
med.
ostrganje tkiva:
abrazija maternične sluznice
abrazíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na abrazijo:
abrazijsko delovanje valov
;
abrazijska obala
/
abrazijski instrument
abrazív
-a
m
(
ȋ
)
metal.
material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega:
diamantni prah kot najtrši abraziv
abreviatúra
-e
ž
(
ȗ
)
okrajšava
:
ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦
biblio.
beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk
;
glasb.
ustaljen znak za skrajšan notni zapis
abrúpten
-tna -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
ki je brez zveze, odtrgan:
članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
ABS
--
in
-a
[
abẹès
in
abeès -êsa
]
m
(
ȅ ȇ
)
avt.,
krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila:
serijski ABS
;
štirikolesni pogon z ABS-om
;
prvi del zloženk:
ABS-sistem
;
ABS-volan
;
ABS-zavore
abscés
-a
m
(
ẹ̑
)
med.
lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek:
absces na vratu, v možganih
abscísa
-e
ž
(
ȋ
)
geom.
prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu:
abscisa in ordinata
abscísen
-sna -o
(
ȋ
)
pridevnik od abscisa:
abscisna os
absénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
izostanek
,
odsotnost
:
dijak ima neopravičene absence
♦
med.
krajša nezavest
absénčen
-čna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od absenca:
absentírati se
-am se
dov. in nedov.
(
ȋ
)
odtegniti se, ne udeležiti se:
absentiralo se je pet odstotkov volivcev
absentízem
-zma
m
(
ī
)
izostajanje (od dela), odsotnost:
industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju
;
ugotavljanje vzrokov absentizma
absínt
-a
m
(
ȋ
)
močna žgana pijača iz pelina in janeža:
piti absint
;
čaša absinta
absolúcija
-e
ž
(
ú
)
rel.
odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni;
odveza
:
dati, dobiti absolucijo
absolúten
-tna -o
prid.
(
ȗ
)
1.
popoln
,
vsestranski
:
absoluten mir
;
absolutna tišina
/
absolutna večina glasov
nadpolovična
2.
brezpogojen
,
nesporen
:
absoluten prvak
;
absolutna premoč
3.
neomejen
,
absolutističen
:
absolutni vladar
;
absolutna državna oblast
♦
filoz.
absolutni duh
po Heglu
zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega
;
absolutna resnica
resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti
;
fiz.
absolutna ničla
najnižja možna temperatura
;
geogr.
absolutna višina
višina določenega kraja nad morsko gladino
;
glasb.
absolutni posluh
zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov
;
absolutna glasba
instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova
;
gozd.
absolutna gozdna tla
tla, kjer uspeva samo gozd
;
mat.
absolutna vrednost
vrednost števila ne glede na predznak
;
meteor.
absolutna vlaga
množina vodne pare na 1 m
3
zraka
absolútno
prislov od absoluten:
absolutno veljavna sodba
//
v členkovni rabi
poudarja trditev:
to je absolutno potrebno
;
ima absolutno prav
;
absolutno ne!
nikakor ne, sploh ne
;
sam.:
povzpeti se v svet absolutnega
absolutíst
-a
m
(
ȋ
)
1.
oblastnik, ki ima vso oblast:
prosvetljeni absolutist
//
ekspr.
oblasten, samovoljen človek:
doma je bil pravi absolutist
2.
pristaš absolutizma:
absolutístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na absolutizem:
absolutistični režim
;
absolutistična vlada
absolutizácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem:
absolutizacija nauka
absolutízem
-zma
m
(
ī
)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek:
državni absolutizem
;
razsvetljeni absolutizem
/
doba Metternichovega absolutizma
absolutizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od absolutizirati:
odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
absolutizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem:
nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati
;
absolutizirati pogojno znanstveno resnico
absolutizíran
-a -o:
absolutizirane ideje
absolútnost
-i
ž
(
ȗ
)
knjiž.
lastnost absolutnega:
absolutnost in relativnost gibanja
;
zanikati načelo absolutnosti
/
absolutnost in kategoričnost tega vladarja
absolutórij
-a
m
(
ọ́
)
1.
razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica:
dati odboru absolutorij
2.
dokončanje študija na visokih šolah:
po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
//
potrdilo, spričevalo o tem:
absolútum
in
absolút -a
m
(
ȗ
)
knjiž.
kar je absolutno:
človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦
filoz.
brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
absolvènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
kdor dokonča šolo:
absolventi gimnazij, strokovnih šol
//
kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo:
absolvent arhitekture, filozofske fakultete
absolvêntka
tudi
absolvéntka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
ženska, ki dokonča šolo:
absolventka strokovne šole
//
ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo:
absolventka arhitekture
absolvêntski
tudi
absolvéntski -a -o
(
ē; ẹ̄
)
pridevnik od absolvent:
absolventski večer
absolvírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
dokončati šolo:
absolvirati gimnazijo
//
dokončati študij na visoki šoli:
absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2.
končati kako delo, opraviti:
svojo nalogo sem absolviral
//
predelati
,
preštudirati
:
absolvirati snov za prvi razred
absolvíran
-a -o:
absolviran učiteljiščnik
absorbíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od absorbirati:
absorbiranje ogljikovega dioksida
absorbírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
fiz.
sprejemati vase;
vpijati
,
vsrkavati
:
les absorbira vlago
;
absorbirati pline, svetlobo
;
pren.
industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo
;
mesto je absorbiralo vse priseljence
;
absorbirati znanje tujih jezikov
;
to delo ga je vsega absorbiralo
absórpcija
-e
ž
(
ọ́
)
fiz.
vpijanje
,
vsrkavanje
:
absorpcija plinov, svetlobe, žarkov
;
sposobnost absorpcije
;
pren.
jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
absorpcíjski
tudi
absórpcijski -a -o
prid.
(
ȋ; ọ́
)
nanašajoč se na absorpcijo:
absorpcijska sposobnost tal
/
absorpcijska moč trga
♦
elektr.
absorpcijski hladilnik
hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
absorptíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
fiz.
sposoben absorbirati, vpijajoč:
absorptivna snov
absorptívnost
-i
ž
(
ȋ
)
sposobnost za absorbiranje:
absorptivnost lesa
abstinénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
odpoved čemu, zdržnost:
pospeševati, prelomiti abstinenco
;
zakonska abstinenca
;
abstinenca od alkoholnih pijač
//
neudeležba
,
nesodelovanje
:
abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
abstinénčen
-čna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od abstinenca:
abstinenčna politika
;
abstinenčno društvo
abstinènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge:
biti, postati abstinent
;
popoln, strog abstinent
abstinêntka
tudi
abstinéntka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge:
stroga abstinentka
abstinêntski
tudi
abstinéntski -a -o
(
ē; ẹ̄
)
pridevnik od abstinent:
abstinentski časnik, kongres
;
abstinentsko društvo
abstinêntstvo
tudi
abstinéntstvo -a
s
(
ē; ẹ̄
)
abstinenca
abstinírati
-am
tudi
abstinírati se -am se
nedov. in dov.
(
ȋ
)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se:
ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali
/
abstinirati od alkohola, droge
;
abstinira že devet let
;
ker je vozil avtomobil, je abstiniral
ni pil alkoholnih pijač
abstrahíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od abstrahirati:
zmožnost abstrahiranja
abstrahírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti:
iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti
;
treba je abstrahirati napake, vplive
abstrahíran
-a -o:
abstrahiran primer
abstrákcija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
proces odmišljanja:
biti zmožen abstrakcije
;
znanstvena abstrakcija
;
metoda abstrakcije
//
kar je abstraktno:
osebe v romanu so gola abstrakcija
;
razložil je abstrakcijo na sliki
/
razstavlja svoje prve abstrakcije
abstrákten
-tna -o
prid.
, abstráktnejši
(
ȃ
)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln;
ant.
konkreten
:
abstrakten pojem
;
abstraktna predstava o nečem
;
abstraktno mišljenje
♦
jezikosl.
abstraktni samostalniki
;
um.
abstraktno slikarstvo
slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
//
nenazoren
,
nejasen
:
govornikovo abstraktno izražanje
/
preveč si abstrakten, da bi te razumel
abstráktno
prisl.
:
ne zna abstraktno misliti
abstraktíst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš abstraktizma:
nekdanji realist je postal abstraktist
abstraktíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na abstrahiranje:
abstraktivna metoda
//
zastar.
abstrakten
:
abstraktiven pojem
abstraktízem
-zma
m
(
ī
)
publ.
umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:
abstráktnež
-a
m
(
ȃ
)
ekspr.
abstraktno misleč človek:
v svojih pesmih je abstraktnež
/
Kako naj pojmi abstraktnež ritem
(O. Župančič)
abstráktnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost abstraktnega:
neživljenjska abstraktnost
;
abstraktnost mišljenja
/
abstraktnost njegovega izražanja
abstráktum
tudi
abstrákt -a
m
,
mn.
abstrákta
s tudi
abstrákti
m
tudi
abstráktumi
m
(
ȃ
)
knjiž.
kar je nastalo z abstrakcijo:
njegove osebe so čisti abstraktum
♦
jezikosl.
abstraktni samostalnik
abstrúzen
-zna -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
težko razumljiv, nejasen:
abstruzen predlog
;
abstruzna domislica
;
abstruzno izražanje
abstrúznost
-i
ž
(
ȗ
)
knjiž.
lastnost abstruznega:
abstruznost trditve
absúrd
-a
m
(
ȗ
)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel:
to je pravi absurd
;
privesti do absurda
;
voditi v absurd
;
očiten absurd
/
drama absurda
;
psihoza absurda in groze
♦
filoz.
absurd
po Camusu
dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
absúrden
-dna -o
prid.
(
ȗ
)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln:
absurden vzrok
;
absurdna meja
;
absurdna trditev
;
tako misliti bi bilo absurdno
/
rezultat se zdi na prvi pogled absurden
nemogoč, neverjeten
absúrdno
prisl.
:
absurdno groteskni ton drame
absúrdnost
-i
ž
(
ȗ
)
lastnost, značilnost absurdnega:
absurdnost situacije, življenja
;
zavedal se je absurdnosti svojega početja
//
absurd
:
privesti stvar do absurdnosti
abulíja
-e
ž
(
ȋ
)
psiht.
bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:
abundánca
-e
ž
(
ȃ
)
zelo velika množina česa;
obilje
,
preobilje
:
abundanca dobrih stvari
♦
bot.
količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
abundánten
-tna -o
(
ȃ
)
pridevnik od abundanca:
abundantno potenje
abuzíven
-vna -o
(
ȋ
)
pridevnik od abuzus:
abuzivno uživanje uspaval
abúzus
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
zloraba
:
abuzus položaja
//
čezmerno uživanje:
abuzus alkohola, nikotina
a cappella
--
[
akapéla
]
v prid. rabi
(
ẹ̑
)
glasb.
ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave:
a cappella skladba
accelerando
[
ačelerándo
]
prisl.
(
ȃ
)
glasb.,
označba za spremembo hitrosti izvajanja
pospešujoče
accidens
-a
[
ákcidens
]
m
(
ȃ
)
akcidenca
acétaldehíd
-a
m
(
ẹ̑-ȋ
)
kem.
aldehid ocetne kisline;
etanal
:
v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
acetát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
sol ocetne kisline ali njen ester:
natrijev acetat
;
topnost acetatov v vodi
//
trg.
tkanina iz acetatnih vlaken:
acetat za prevleko dežnikov
acetáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na acetat:
acetatna celuloza
♦
tekst.
acetatno vlakno
acetíl
-a
m
(
ȋ
)
kem.
radikal ocetne kisline:
acetilén
1
-a
m
(
ẹ̑
)
kem.
gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode:
svetilka na acetilen
;
varjenje z acetilenom in kisikom
acetílen
2
-lna -o
(
ȋ
)
pridevnik od acetil:
acetilna celuloza
;
acetilna skupina
acetilénka
-e
ž
(
ẹ̑
)
svetilka na acetilen:
svetiti si z acetilenko
;
bela svetloba acetilenk
acetilénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na acetilen:
acetilenski gorilnik, razvijalec
;
acetilenska svetilka
/
acetilensko varjenje
acetílsalicílen
-lna -o
prid.
(
ȋ-ȋ
)
kem.,
v zvezi
acetilsalicilna kislina
zdravilo proti prehladu in bolečinam:
acetón
-a
m
(
ọ̑
)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti:
odstraniti lak z nohtov z acetonom
;
raztopljen v acetonu
;
močen duh po acetonu
/
aceton v krvi
pri diabetikih
acetónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na aceton:
acetonska raztopina
/
acetonska astma
astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
acid
-a
[
êsid-
]
m
(
ȇ
)
1.
glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu:
združitev acida in rocka
2.
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije:
acid in druga mamila
;
v prid. rabi:
acid house
;
acid jazz
;
acid rock
acíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
kem.
ki tvori z bazo
2
sol;
kisel
:
acidna raztopina
♦
agr.
acidna tla
;
med.
acidni želodčni sok
acídnost
-i
ž
(
ȋ
)
kem.
lastnost acidne snovi;
kislost
:
acidnost galunove raztopine
♦
agr.
acidnost tal
;
med.
določati acidnost želodčnega soka
acidofílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
bot.
ki raste na kislih tleh:
acidofilna rastlina
♦
kem.
ki se obarva s kislimi barvili
acidóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
zastrupitev s kislimi snovmi:
umreti za acidozo
àcíkličen
-čna -o
prid.
(
ȁ-í
)
ki se ne pojavlja v ciklih:
aciklični pojavi
♦
kem.
aciklične spojine
spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
a conto
in
a kónto
[
akónto
]
prisl.
(
ọ̑
)
ekon.
na račun:
plačati a conto
ačìh
medm.
(
ȉ
)
posnema glas pri kihanju:
ačih, ačih! je kihal
àd
prisl.
(
ȁ
)
knjiž.
glede na, k:
pripombe ad 1
;
ad čl. 2 zakona
ad acta
[
adákta
]
prisl.
(
ȃ
)
pravn.
k spisom v arhiv:
dati spis ad acta
;
pren.
stvar je ad acta
adagio
[
adádžo
]
prisl.
(
ȃ
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
počasi
:
igrati adagio
adagio
-a
m
stavek ali skladba v tem tempu:
melanholičen adagio
;
Beethovnovi adagi
adamít
-a
m
(
ȋ
)
rel.
pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:
Ádamov
in
Adámov -a -o
prid.
(
ȃ; ȃ
)
rel.
nanašajoč se na Adama:
Adamova žena Eva
●
šalj.
bil je v Adamovem kostumu
nag, gol
;
tudi on je Adamov sin
navaden človek z vsemi slabostmi
;
Adamovo jabolko
in
adamovo jabolko
vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
ádamovec
in
adámovec -vca
m
(
ȃ; ȃ
)
zastar.
Adamovo jabolko:
adaptabílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
ki se lahko adaptira, prilagodljiv:
adaptabilen organ
adaptabílnost
-i
ž
(
ȋ
)
sposobnost za adaptacijo:
adaptabilnost slušnega organa
/
adaptabilnost stanovanja
adaptácija
-e
ž
(
á
)
1.
preureditev
,
prenovitev
:
adaptacija starih zgradb
;
adaptacija hiše za poslovne prostore
/
zaradi adaptacije lokal zaprt
//
priredba
,
predelava
:
radijska adaptacija teksta
;
večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2.
knjiž.
prilagoditev okolju:
adaptacija organizma na temperaturo
/
sposobnost socialne adaptacije
;
priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
adaptacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na adaptacijo:
gradbena in adaptacijska dejavnost
/
adaptacijska sposobnost očesa za temo
adápter
1
-ja
m
(
ā
)
teh.
priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav:
brezžični, električni, stični adapter
;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje
;
adapter za plošče
h kameri za zvite filme
adaptêr
2
-ja
m
(
ȇ
)
kdor adaptira:
adapterja nista upoštevala filmske dinamike
adaptírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
preurediti
,
prenoviti
:
lokale so ustrezno adaptirali
;
stavbo adaptirajo za gostinske namene
//
prirediti
1
,
predelati
:
adaptirati scenarij
2.
prilagoditi
,
prilagajati
:
adaptirati organe na spremenjeno okolje
;
adaptirati se na novi delovni sistem
adaptíran
-a -o:
adaptirani prostori
adekvát
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
kar je enakovredno, ustrezno:
najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
adekváten
-tna -o
prid.
, adekvátnejši
(
ȃ
)
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se:
najti adekvaten izraz
;
truditi se za adekvaten prevod
;
dati vsebini adekvatno obliko
;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema
adekvátno
prisl.
:
adekvatno se izraziti
adekvátnost
-i
ž
(
ȃ
)
ustreznost
,
enakovrednost
,
ujemanje
:
truditi se za adekvatnost izraza
;
gre za adekvatnost s predpisom
adenóm
-a
m
(
ọ̑
)
med.
žlezna bula:
adenom ščitnice
adépt
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
1.
kdor se uvaja v kako vedo:
muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno
;
mladi adepti modernistične šole
2.
goreč pristaš kake ideologije:
adepti panslavizma
/
eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
adherénten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
med.
sprijet
,
zlepljen
,
zraščen
:
adherentna pljučna mrena
adhezíja
-e
ž
(
ȋ
)
fiz.
sila, ki privlači molekule različnih snovi:
adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦
med.
bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
adhezíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na adhezijo:
adhezijska sila
♦
žel.
adhezijska lokomotiva
lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice
;
adhezijska teža
sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
adhezíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na adhezijo:
adhezivni proces
/
adhezivna mast
mast za mazanje transmisijskih jermenov
adhezívnost
-i
ž
(
ȋ
)
fiz.
sposobnost za adhezijo:
ad hoc
[
athók
tudi
athòk
]
prisl.
(
ọ̑; ȍ
)
knjiž.
posebej za ta primer, v ta namen:
ad hoc imenovana komisija
;
v prid. rabi:
ad hoc sestanek
adiabáta
-e
ž
(
ȃ
)
fiz.
krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:
adiabáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
fiz.
neprehoden za toploto:
adiabatni sistem
adiabátno
prisl.
:
adiabatno izoliran plin
adiabátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
fiz.
adiabaten
adícija
-e
ž
(
í
)
mat.
seštevanje
:
adicija ulomkov
//
knjiž.
dodajanje
,
sestavljanje
:
ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦
kem.
vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
adicíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na adicijo:
adicijski stroj
/
adicijska reakcija
ádidaska
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.,
pog.
športni copat:
nositi adidaske
;
obuti ponošene adidaske
;
trenirka in adidaske
adíjo
medm.
(
ȋ
)
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom:
no, pa adijo! zaklical mu je adijo
/
ekspr.
adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo
;
zameriš se mu in potem adijo služba
●
Ameriki je rekel za zmerom adijo
jo je zapustil
;
izplačaš ga in adijo
si se ga znebil
;
sam.:
Daj mi roko in lep adijo!
(I. Cankar)
ad infinítum
prisl.
(
ȋ
)
knjiž.
brez konca in kraja, v neskončnost:
odlašati ad infinitum
;
in tako naprej ad infinitum
adíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od adirati:
adírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
mat.
seštevati
:
adirati števila
♦
kem.
vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
aditív
-a
m
(
ȋ
)
kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo:
dodajanje aditivov
;
dovoljena, priporočena količina aditivov
aditíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki se dodaja:
aditivno mešanje barvnih vtisov
♦
mat.
aditivna konstanta
konstanta, ki se prišteje
ádjektiv
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
pridevnik
ádjektiven
-vna -o
prid.
(
ȃ
)
jezikosl.
pridevniški
:
adjektivni atribut
adjektivizácija
-e
ž
(
á
)
jezikosl.
proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:
adjektivizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
jezikosl.
dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:
adjúnkt
-a
m
(
ȗ
)
nekdaj
pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav:
gozdarski, sodni adjunkt
adjustíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od adjustirati:
adjustiranje in pakiranje blaga
adjustírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti:
adjustirati uradni spis
/
gasilci so se skrbno adjustirali za parado
adjustíran
-a -o:
popolnoma adjustirana pošiljka
adjutánt
-a
m
(
ā á
)
v nekaterih državah
oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik:
generalov adjutant
/
adjutant polka
adjutántski
-a -o
(
ā
)
pridevnik od adjutant, pribočniški:
adjutantske obveznosti
adjutantúra
-e
ž
(
ȗ
)
v nekaterih državah
adjutantski urad:
adjútum
-a
m
(
ȗ
)
nekdaj
plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju:
adjutum v znesku 300 goldinarjev
adjuvánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost:
adjuvantna terapija
;
adjuvantno zdravljenje
adlátus
-a
m
(
ȃ
)
nekdaj
pomočnik višjih uslužbencev:
ministrov adlatus
;
pren.
kritik in njegov adlatus
ad líbitum
prisl.
(
ȋ
)
knjiž.
po želji, poljubno:
pijača je ad libitum
♦
glasb.
izvajati skladbo ad libitum
adligát
-a
m
(
ȃ
)
biblio.
kar je privezano h knjigi, privezek:
prvi, drugi adligat
administrácija
-e
ž
(
á
)
1.
vodenje upravnih poslov;
upravljanje
,
uprava
:
državna administracija
;
decentralizacija administracije
/
administracija premoženja
/
funkcionarji administracije
organa za vodenje upravnih poslov
2.
pisarniško poslovanje:
vso administracijo vodi tajnica
;
sodna, šolska administracija
//
oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje:
šef administracije
/
zglasite se v administraciji
3.
v Združenih državah Amerike
izvršni organ, vlada:
ameriška administracija je napovedala nove sankcije
administracíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od administracija:
administracijsko delo
administratíva
-e
ž
(
ȋ
)
organ za vodenje upravnih poslov;
administracija
:
to je naloga administrative
//
oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje:
iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo
/
prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
administratívec
-vca
m
(
ȋ
)
pog.
upravni uslužbenec:
delavci in administrativci
administratíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na upravljanje, upraven:
zmanjšati administrativni aparat
;
administrativna razdelitev na občine
;
administrativno-operativni organi
//
nav. slabš.
določen z uradnim odlokom:
z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili
;
administrativno planiranje
♦
zgod.
administrativni socializem
2.
nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški:
opravljati administrativne posle
/
obiskovati administrativni tečaj
;
dveletna administrativna šola
administratívno
prisl.
:
administrativno določene cene
administrátor
-ja
m
(
ȃ
)
1.
kdor upravlja;
upravnik
,
upravitelj
:
administrator premoženja
//
rač.
kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum:
administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih
/
omrežni, sistemski administrator
;
administrator foruma
♦
rel.
apostolski administrator
upravitelj apostolske administrature
2.
nižji pisarniški uslužbenec:
v pisarni sta potrebna še dva administratorja
administrátorka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
nižja pisarniška uslužbenka:
sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence
;
delovno mesto administratorke
2.
rač.
ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum:
administratorka informacijskega sistema
administrátorski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na administratorje:
administratorski posli
/
rač.
administratorski dostop, račun
administrátorstvo
-a
s
(
ȃ
)
upravništvo
,
upraviteljstvo
:
čas njegovega administratorstva je potekel
administratúra
-e
ž
(
ȗ
)
rel.,
v zvezi
apostolska administratura
škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
administríranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od administrirati:
zmanjšati pretirano administriranje
;
administriranje projekta
;
stroški nepotrebnega administriranja
/
davčno administriranje
/
administriranje strežnika
;
geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov
administrírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
upravljati
:
administrirati korporacijo
/
administrirati različne potrebe, pristope
//
rač.
upravljati računalniški sistem ali spletni forum:
operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije
;
administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
admirál
-a
m
(
ȃ
)
1.
najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina:
admiral Slovenske vojske
2.
tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel:
pred hišo se je ustavil opel admiral
3.
zool.
velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta:
admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo
/
pisani admirali
admiralitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
v nekaterih državah
vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice:
britanska admiraliteta
/
straža pred admiraliteto
pred poslopjem tega poveljstva
//
admiralski zbor, admirali:
vsa admiraliteta in generaliteta
admirálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na admirale:
admiralski čin
;
admiralska uniforma
/
admiralski zbor
♦
navt.
admiralsko sidro
sidro s preklopno železno prečko
;
voj.
admiralska ladja
ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
admirálstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
čin ali služba admirala:
ponosen na svoje admiralstvo
2.
v nekaterih državah
vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice;
admiraliteta
:
britansko admiralstvo
adnéks
-a
m
(
ẹ̑
)
med.
kar se drži česa, privesek:
maternični adneksi
adnotácija
-e
ž
(
á
)
pravn.
vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:
ad oculos
[
adókulos
]
prisl.
(
ọ̑
)
knjiž.
nazorno, otipljivo jasno:
ad oculos demonstrirati
adolescénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
ped.
doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba:
izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
adolescénčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški:
adolescenčna doba
/
adolescenčno sodišče
adolescènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
ped.
kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik:
psihični razvoj adolescentov
adónis
-a
m
(
ọ̑
)
knjiž.,
ekspr.
zelo lep mladenič, lepotec:
bil je pravi adonis
/
iron.
menda se ima za adonisa
adoptánt
-a
m
(
ā á
)
kdor koga posvoji;
posvojitelj
:
adoptant in adoptiranec
adoptíranec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor je posvojen;
posvojenec
adoptíranje
-a
s
(
ȋ
)
posvojitev
:
ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice
;
poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav
adoptírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
vzeti tujega otroka za svojega;
posvojiti
:
želel je tega otroka adoptirati
;
pren.
domačini priseljencev niso adoptirali
adoptíran
-a -o:
adoptirana hči
adoptíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance:
adoptivni oče
;
njegov adoptivni sin
adorácija
-e
ž
(
á
)
rel.
češčenje Boga:
pobožna adoracija
/
hoditi k adoracijam v kapelo
adráš
-a
m
(
á
)
bot.
hrast z zimzelenimi listi;
črnika
adréma
-e
ž
(
ẹ̑
)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil:
svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi
;
adrema novinarjev
adrenalín
-a
m
(
ȋ
)
1.
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti:
pogrešati adrenalin pri delu
;
tekmovalni adrenalin
;
prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2.
med.
hormon nadledvične žleze:
adrenalin se izloča v kri
/
injekcija adrenalina
adrenalínec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti:
ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem
;
kolesarske steze za družine in adrenalince
adrenalínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na adrenalin:
adrenalinski šport
;
adrenalinska disciplina
;
adrenalinska vožnja
;
adrenalinsko sankališče
/
adrenalinski park
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
♦
med.
adrenalinske žleze
adrésa
-e
ž
(
ẹ̑
)
star.
1.
navedba imena, priimka in bivališča;
naslov
:
napisati na pismo adreso
/
daj mi svojo adreso
2.
(pisna) spomenica, poslanica:
pobirati podpise za adreso županu
//
v monarhističnih državah
pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
adresánt
-a
m
(
ā á
)
kdor odpošlje pošiljko;
odpošiljatelj
adresár
-ja
m
(
á
)
seznam naslovov, imenik:
poiskati naslov v adresarju
;
gospodarski adresar
;
adresar mesta Ljubljane
adresát
-a
m
(
ȃ
)
prejemnik pošiljke, naslovljenec:
adresat pisma ni prejel
adréselj
-slja
m
(
ẹ́
)
nar.
dresen
1
:
adrésen
-sna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na adreso:
adresna knjiga
/
adresni odbor
/
adresna debata v parlamentu
adresírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
napisati naslov prejemnika pošiljke;
nasloviti
:
adresirati pismo
;
pren.
svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
ádrica
-e
ž
(
ā
)
nar. koroško
ruta
1
,
rutica
1
:
na glavi je imela židano adrico
ádrija
-e
ž
(
ā
)
tekst.
drobno valovita tkanina iz česane volne:
črn smoking iz adrije
adrijánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
jadranski
:
sinje adrijansko morje
adsorbènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
fiz.
adsorpcijsko sredstvo:
kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
adsorbíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od adsorbirati:
adsorbírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
fiz.
zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini:
črna platina adsorbira kisik
adsórpcija
-e
ž
(
ọ́
)
fiz.
zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi:
adsorpcija plinov na kovini
adsorpcíjski
tudi
adsórpcijski -a -o
prid.
(
ȋ; ọ́
)
nanašajoč se na adsorpcijo:
adsorpcijska sposobnost oglja
/
adsorpcijska analiza
adsorptíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
fiz.
sposoben adsorbirati:
adsorptivne snovi
adsorptívnost
-i
ž
(
ȋ
)
fiz.
sposobnost za adsorbiranje:
adsorptivnost lesa
adstrát
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
prvine sosednjega jezika v danem jeziku:
romanski adstrat v slovenskem jeziku
adstríngens
-a
m
(
ȋ
)
farm.
snov, ki zožuje površinske krvne žilice:
galun, tanin sta adstringensa
adulár
-ja
m
(
ȃ
)
min.
kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:
adút
-a
m
(
ȗ
)
1.
igr.
klicana barva pri kartanju, ki jemlje:
na mizo je vrgel adut in zmagal
2.
učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh:
te besede so bile njen zadnji adut
;
imam v rokah še močen adut
;
držati, imeti vse adute v rokah
//
kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti:
ta igralec je glavni adut moštva
;
skriti adut
adútinja
-e
ž
(
ȗ
)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti:
domača adutinja
;
glavna adutinja
;
naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu
adútka
-e
ž
(
ȗ
)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti:
reprezentanca ima adutko med mladinkami
;
prva, velika adutka
/
njihova glavna adutka za predsednico
advènt
-ênta
m
,
mest. ed. tudi
advéntu
(
ȅ é
)
rel.
štirje tedni pred božičem:
zadnja nedelja v adventu
advênten
tudi
advénten -tna -o
prid.
(
ē; ẹ̑
)
nanašajoč se na advent:
adventni čas
;
prva adventna nedelja
/
adventne pesmi
adventíst
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik adventizma:
adventístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na adventiste:
adventistični nauki
adventístka
-e
ž
(
ȋ
)
pripadnica adventizma:
adventíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
bot.
ki zraste iz starega tkiva, nadomesten:
adventivni poganjek, popek
;
adventivne korenine
/
na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro
zaneseno, priseljeno od drugod
adventízem
-zma
m
(
ī
)
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa:
pripadniki adventizma
advêrb
-a
m
(
ȇ
)
jezikosl.
prislov
:
adverb časa, kraja
adverbiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
jezikosl.
prisloven
:
adverbialno določilo
adverzatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nasproten
,
nasprotujoč
:
adverzativna mnenja
♦
jezikosl.
adverzativno priredje
protivno priredje
advokát
-a
m
(
ȃ
)
kdor poklicno daje pravno pomoč;
odvetnik
:
izročiti zadevo advokatu
;
posvetovati se z advokatom
/
pog.:
dal jo bo advokatu
vložil bo tožbo proti njej
;
vzeti si advokata
//
ekspr.
kdor govori komu v prid, zagovornik:
ne bom ti za advokata
/
advokati starega sistema
advokátinja
-e
ž
(
ȃ
)
odvetnica
:
kot advokatinja je branila političnega zapornika
advokátka
-e
ž
(
ȃ
)
odvetnica
:
advokatka na področju človekovih pravic
advokátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na advokate;
odvetniški
:
advokatski posli
;
advokatska pisarna
advokatúra
-e
ž
(
ȗ
)
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo:
posvetiti se advokaturi
;
prositi za advokaturo
/
odpreti advokaturo
aero...
ali
aêro...
in
áero...
prvi del zloženk
(
ȇ; ȃ
)
1.
nanašajoč se na zrak:
aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2.
nanašajoč se na letalo ali letalstvo:
aerodrom, aeronavtika
/
aerovlek
in
aero vlek
aeróben
-bna -o
prid.
(
ọ̑
)
biol.
ki za življenje potrebuje prosti kisik:
aerobne bakterije
/
aerobno dihanje
aeróbičen
-čna -o
prid.
(
ọ̄
)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu:
aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja
;
aerobična vadba, vaja
aeróbika
-e
ž
(
ọ̄
)
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju:
ukvarjati se z aerobiko
;
vaditelj aerobike
aerobióza
-e
ž
(
ọ̑
)
biol.
pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:
aêrodinámičen
in
áerodinámičen -čna -o
prid.
(
ȇ-á; ȃ-á
)
nanašajoč se na aerodinamiko:
aerodinamični izkoristek
;
aerodinamične sile
//
ki povzroča čim manjši zračni upor:
aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih
;
aerodinamične linije letala
;
avtomobil aerodinamične oblike
aêrodinámično
in
áerodinámično
prisl.
:
aerodinamično oblikovano vozilo
aêrodinámika
in
áerodinámika -e
ž
(
ȇ-á; ȃ-á
)
nauk o gibanju plinov in teles v njih:
aerodróm
-a
m
(
ọ̑
)
prostor za vzletavanje in pristajanje letal;
letališče
:
civilni, vojaški aerodrom
aerodrómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na aerodrom;
letališki
:
aerodromska signalizacija
/
aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik
aerofág
-a
m
(
ȃ
)
med.,
vet.
človek ali žival, ki ima aerofagijo:
aerofagíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.,
vet.
bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:
aêrofotografíja
in
áerofotografíja -e
ž
(
ȇ-ȋ; ȃ-ȋ
)
fotografiranje iz zraka:
aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
//
fotografski posnetek iz zraka:
aêrofotogrametríja
in
áerofotogrametríja -e
ž
(
ȇ-ȋ; ȃ-ȋ
)
geod.
fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:
aerofotogrametrija gozdov
//
nauk o tem:
razvoj aerofotogrametrije
aerogén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
med.
ki se širi po zraku:
aerogeni prenos okužb
;
aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu
aerogéno
prisl.
:
bolezen se širi aerogeno
aêrohidroplán
in
áerohidroplán -a
m
(
ȇ-ȃ; ȃ-ȃ
)
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:
aêroklúb
in
áeroklúb -a
m
(
ȇ-ȗ; ȃ-ȗ
)
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva:
biti član aerokluba
aêrolínija
in
áerolínija -e
ž
(
ȇ-í; ȃ-í
)
redna proga za letalski promet:
odpreti novo aerolinijo
aerolít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:
aerologíja
-e
ž
(
ȋ
)
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:
aerolóški
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od aerologija:
aerološka opazovanja
aêromeháničen
in
áeromeháničen -čna -o
(
ȇ-á; ȃ-á
)
pridevnik od aeromehanika:
aeromehanični zakoni
aêromehánika
in
áeromehánika -e
ž
(
ȇ-á; ȃ-á
)
nauk o silah in gibanju plinov:
aerométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
fiz.
priprava za merjenje teže in gostote plinov:
aêromíting
in
áeromíting -a
m
(
ȇ-ȋ; ȃ-ȋ
)
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva:
na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
aeronávt
-a
m
(
ȃ
)
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:
aeronávtičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski:
aeronavtična šola
/
aeronavtična meteorologija
aeronávtika
-e
ž
(
á
)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo:
uprava za aeronavtiko
//
veda o letenju po zraku:
aeroplán
-a
m
(
ȃ
)
motorno zračno vozilo, težje od zraka;
letalo
:
aeroplan se dvigne, kroži
;
dvomotorni aeroplan
;
ropot aeroplana
aeroplánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na aeroplan;
letalski
:
aeroplanski motor
/
aeroplanska eskadrilja
aêroposnétek
in
áeroposnétek
in
aêro posnétek
in
áero posnétek -tka
m
(
ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑
)
fotografski posnetek iz zraka:
aêrosnémanje
-a
s
(
ȇ-ẹ̑
)
snemanje iz zraka:
izvedli so barvno aerosnemanje
;
pridobivati podatke z aerosnemanjem
aerosól
-a
m
(
ọ̑
)
1.
kem.
v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov:
dim je aerosol
2.
med.
zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:
aerostát
-a
m
(
ȃ
)
aer.
z lahkim plinom napolnjeno telo;
balon
,
zrakoplov
:
dvigniti se v stratosfero z aerostatom
aêrostátičen
in
áerostátičen -čna -o
prid.
(
ȇ-á; ȃ-á
)
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko:
aerostatični pritisk
;
pionir aerostatične dejavnosti
aêrostátika
in
áerostátika -e
ž
(
ȇ-á; ȃ-á
)
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih:
aerostatika in aerodinamika
aêrotáksi
in
áerotáksi -ja
m
(
ȇ-ȃ; ȃ-ȃ
)
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze:
pripeljati se z aerotaksijem
;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije
;
v prid. rabi:
podjetje je uvedlo aerotaksi službo
aêroterapíja
in
áeroterapíja -e
ž
(
ȇ-ȋ; ȃ-ȋ
)
med.
zdravljenje z zrakom:
aêrotranspórt
in
áerotranspórt -a
m
(
ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑
)
prevoz z letali:
razvoj aerotransporta
aêrovlék
in
áerovlék
in
aêro vlék
in
áero vlék -a
m
(
ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑
)
aer.
dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom:
letalo, primerno za aerovlek
afazíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
izguba sposobnosti govorjenja:
àfebrílen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȋ
)
med.
ki je brez vročine:
afebrilni bolnik
afékcija
-e
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
telesno ali duševno vzdraženje:
ljubezen mu je samo telesna afekcija
/
slušna afekcija
♦
med.
kožna afekcija
kožno obolenje
afékt
-a
m
(
ẹ̑
)
zelo močno, a kratkotrajno čustvo:
izzvati afekt
;
to je rekel, storil v afektu
;
silovit afekt
;
je človek afektov
♦
med.
primarni afekt
prva bolezenska sprememba
afektácija
-e
ž
(
á
)
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje:
to je le poza in afektacija
;
igralka je zašla v afektacijo
/
njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije
afektiranosti
afektíran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nenaraven
,
izumetničen
:
ta človek je zelo afektiran
;
govoriti z afektiranim glasom
;
afektirana ženska
;
njeno afektirano govorjenje in vedenje
afektírano
prisl.
:
afektirano govoriti
afektíranost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost afektiranega človeka;
nenaravnost
,
izumetničenost
:
njegova afektiranost je zoprna
/
afektiranost v glasu, v govorjenju
;
modna afektiranost
afektíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na afekt:
afektivni zločinci
/
afektivna reakcija
;
afektivno dejanje
;
zločin je storil v afektivnem stanju
/
afektivna vrednost sintaktičnih zvez
afektívnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost afektivnega človeka:
njegova močna afektivnost
/
afektivnost stila
afélij
-a
m
(
ẹ́
)
astron.
od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:
afêra
-e
ž
(
ȇ
)
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek:
bil je zapleten v neko afero
;
politična, velika špijonska afera
/
njene ljubezenske afere
/
ekspr.
iz te malenkosti je nastala cela afera
aferáštvo
-a
s
(
ȃ
)
ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer:
očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb
aferéza
-e
ž
(
ẹ̑
)
jezikosl.
opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:
aferíst
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
kdor išče, povzroča afere:
bil je pustolovec in aferist
afežêjevka
-e
ž
(
ȇ
)
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:
afgáni
-ja
m
(
ȃ
)
denarna enota Afganistana:
delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah
aficírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
škodljivo vplivati na kaj, prizadeti:
njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
aficíran
-a -o:
aficirano področje
♦
med.
aficiran organ
àfigurálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
um.,
v zvezi z
umetnost, slikarstvo
nepredmeten
,
brezpredmeten
,
abstrakten
afiliácija
-e
ž
(
á
)
ekon.
pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju:
afiliacija banke
afiliírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
ekon.
pridružiti
,
pripojiti
:
komunalno banko afiliirati k narodni
afiliíran
-a -o:
afiliirano podjetje
afín
-a -o
prid.
(
ȋ
)
geom.
ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja:
afini liki
afíno
prisl.
:
afino povezane tvorbe
afinitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
podobnost
,
sorodnost
:
med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta
;
prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
//
nagnjenje
,
naklonjenost
:
čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2.
kem.
sila, ki veže atome v molekule:
majhna afiniteta
/
lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika
se z njim rade spajajo
;
afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦
geom.
lastnost afino povezanih tvorb
afinitéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na afiniteto:
afinitetna osnova
/
afinitetna sila
afínost
-i
ž
(
ȋ
)
geom.
lastnost afino povezanih tvorb:
afinost geometričnih tvorb
afirmácija
-e
ž
(
á
)
uveljavitev
,
utrditev
,
potrditev
:
prvo mesto je za igralca velika afirmacija
;
na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo
;
vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma
;
kulturna, politična, umetniška afirmacija
;
družabna, mednarodna afirmacija
;
afirmacija na mednarodnem torišču
;
prizadevanje za afirmacijo slovenstva
/
negacija ali afirmacija
trditev
afirmatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na afirmacijo:
afirmativni pomen razstave
/
afirmativen odgovor
trdilen, pritrdilen
♦
filoz.
afirmativna sodba
;
jezikosl.
afirmativni stavki
trdilni stavki
afirmíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od afirmirati:
različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
afirmírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
uveljaviti
,
utrditi
,
potrditi
:
zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime
;
s tem je afirmiral svoj položaj
/
v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec
;
afirmirati se pred svetom
doseči priznanje
afišírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
zastar.
pritrditi, izobesiti lepak:
razglas so afiširali po vseh postajah
áfna
-e
ž
(
á
)
1.
pog.
opica
:
afne skačejo po drevesih
//
slabš.
človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska:
to je šele afna
2.
rač.
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene:
napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova
;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
●
pog.
že spet afne gunca
dela ali govori kaj šaljivega
afnáti se
-ám se
nedov.
(
á ȃ
)
pog.
nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti:
očital ji je, da se afna
afoníja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost:
popolna afonija
aforíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor piše, uporablja aforizme:
bil je lirik, esejist in aforist
aforístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na aforizme:
aforistični stil
;
aforistično izražanje
/
pesnikova aforistična dediščina
aforístično
prisl.
:
aforistično zasnovani dialogi
aforístičnost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost aforističnega:
aforističnost sloga
aforízem
-zma
m
(
ī
)
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek:
avtor rad uporablja aforizme
;
splošno znani aforizmi
;
aforizmi o prijateljstvu
;
aforizmi v verzih
afrík
-a
m
(
ȋ
)
obrt.
morska trava:
trodelna žimnica z afrikom
afrikanístika
-e
ž
(
í
)
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:
afrikanizácija
-e
ž
(
á
)
1.
prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov:
afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki
;
domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva
/
za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom«
za državno neodvisnost, samostojnost
2.
nav. slabš.
prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko:
zavarovati soseko pred afrikanizacijo
/
vrhunec afrikanizacije domače politike
//
pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev:
nevarnost afrikanizacije Evrope
;
afrikanizacija in islamizacija
afrikánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
star.
afriški
:
afrikanska puščava
afrikánščina
-e
ž
(
ȃ
)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike:
govoriti afrikanščino
;
v šolah poučujejo v afrikanščini
afrikáta
-e
ž
(
ȃ
)
jezikosl.
iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas:
áfriški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Afriko:
afriška celina
/
afriške države
/
publ.
afriški vrh
sestanek šefov afriških držav
♦
zool.
afriški slon
áfro...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin:
afropop
in
afro pop, afroritmi
in
afro ritmi, afropričeska
in
afro pričeska
áfroamêriški
-a -o
prid.
(
ȃ-ȇ
)
nanašajoč se na Američane afriškega rodu:
pripadniki afroameriške skupnosti
/
afroameriška glasba, kultura
afrodíziak
tudi
afrodizíak -a
m
(
ȋ; ȋ
)
med.
sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo:
zaužiti afrodiziak
afrónt
-a
m
(
ọ̑
)
oster nastop proti komu;
napad
,
nasprotovanje
:
polemičen afront
;
afront proti predstojnikom
/
prenesti afront
áfropòp
-ôpa
m
(
ȃ-ȍ ȃ-ó
)
afriška pop glasba:
rad posluša afropop
;
v prid. rabi:
afropop stil
áfta
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici:
zdravljenje aft
ága
-e
tudi
-a
m
(
ȃ
)
v fevdalni Turčiji
nižji vojaški ali civilni oblastnik:
zbrali so se begi in age
/
kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe
Hasan aga
àgalakcíja
in
àgalaktíja -e
ž
(
ȁ-ȋ
)
med.,
vet.
manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:
agapánt
-a
m
(
ā
)
vrtn.
okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus:
agápe
in
agápa -e
ž
(
ȃ
)
rel.
1.
brezpogojna, nesebična, razdajajoča se ljubezen:
krščanska agape
/
božja agape
2.
z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih:
ágar
-ja
m
(
ȃ
)
biol.,
kem.
želatina iz morskih alg:
izdelovati agar
♦
biol.
gojišče za mikrobe
ágarágar
-ja
m
(
ȃ-ȃ
)
biol.,
kem.
želatina iz morskih alg;
agar
agáva
-e
ž
(
ȃ
)
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi:
ob cesti so rasle palme in agave
agéncija
in
agencíja -e
ž
(
ẹ́; ȋ
)
1.
podjetje, ki opravlja posredniške posle:
pomorska, potovalna, turistična agencija
/
trgovska agencija
/
mednarodna agencija za atomsko energijo
;
avtorska agencija
ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2.
obveščevalni, poročevalski urad:
agencija poroča
;
časopisna, telegrafska, tiskovna agencija
/
agencija Reuters, Tanjug
agencíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na agencijo:
agencijski posli
/
agencijske vesti in intervjuji
agénda
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
seznam opravil kake dejavnosti:
agenda zmanjševanja jedrske oborožitve
/
na agendi srečanja bo tudi politična reforma
2.
nav. mn.
poslovanje
,
posli
:
seznanil se je z državnimi agendami
;
agende oblasti
3.
zastar.
zapisnik
,
dnevnik
:
šolska agenda
♦
rel.
protestantski cerkveni obrednik
ágens
-a
m
(
ȃ
)
kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo:
kulturni delavci so bili tudi politični agens
;
dialog je v njegovih delih vodilni agens
//
faktor
1
,
činitelj
,
dejavnik
:
bolezni lahko povzročijo psihični agensi
agènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
1.
zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik:
zavarovalniški
ali
zavarovalni agent
;
modni, turistični, športni agent
/
prodajni agent
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
//
tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu:
izkušen agent za šivalne stroje
//
samostojni posredovalec poslov:
borzni agent
;
nepremičninski agent
/
trgovski agent
2.
zaupni sodelavec državne obveščevalne službe:
oba agenta sta prisluškovala pogovoru
;
policijski, tajni agent
;
agent v civilu
;
sodelovanje, stik z vladnimi agenti
/
dvojni agent
;
agent provokator
agêntinja
tudi
agéntinja -e
ž
(
é; ẹ̄
)
agentka
agêntka
tudi
agéntka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
1.
zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica:
zavarovalniška
ali
zavarovalna agentka
;
literarna, modna, turistična agentka
/
prodajna agentka
ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
//
samostojna posredovalka poslov:
nepremičninska agentka
2.
zaupna sodelavka državne obveščevalne službe:
tajna agentka
;
posebna agentka
/
dvojna agentka
agêntovski
tudi
agéntovski -a -o
prid.
(
é; ẹ́
)
agentski
agêntski
tudi
agéntski -a -o
prid.
(
ē; ẹ̄
)
nanašajoč se na agente:
agentski zaslužek
/
agentsko delovanje
agentúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
star.
podjetje, ki opravlja posredniške posle;
agencija
:
imeli so agenturo in špedicijo
;
ladijska agentura
//
opravljanje agentskih poslov:
trgovska agentura mu dobro nese
;
zavarovalna agentura
2.
obveščevalni, poročevalski urad:
časopisna, medijska agentura
;
politična agentura
3.
slabš.
tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje:
oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
agílen
-lna -o
prid.
, agílnejši
(
ȋ
)
delaven
,
prizadeven
:
agilen član društva
;
bili smo premalo agilni
agíliti
in
agility
-ja
[
agíliti
]
m
(
ȋ
)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire:
tekmovanje psov v agilitiju
;
strokovna komisija za agiliti
agílnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost agilnega človeka:
izredna agilnost vseh članov društva
agírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
1.
delovati
,
delati
:
ljudje so živeli in agirali v tem okolju
/
agirati proti komu
2.
igrati
,
nastopati
:
igralci so agirali in govorili drug mimo drugega
/
v romanu agira kot epizodna oseba
//
mahati
,
gestikulirati
:
agirati z rokami
agitácija
-e
ž
(
á
)
pridobivanje koga za kaj:
vnela se je živahna agitacija
;
razvili so močno agitacijo
;
politična, volilna agitacija
;
agitacija za delovne brigade
;
agitacija med delavci
agitacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od agitacija:
agitacijski govor
;
agitacijska kampanja
;
agitacijsko delo, sredstvo
agitátor
-ja
m
(
ȃ
)
kdor agitira:
agitatorji so nabirali glasove za volitve
;
politični, volilni agitator
;
biti agitator za novo zakonodajo
♦
teh.
priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
agitatóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
star.
agitatorski
:
agitatorična dejavnost
agitátorka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki agitira:
bila je zavzeta politična agitatorka
agitátorski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo:
agitatorski nastop
;
agitatorske tendence
♦
teh.
agitatorski pralnik
pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
agitátorstvo
-a
s
(
ȃ
)
dejavnost agitatorjev:
vpliv agitatorstva
agitíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od agitirati:
agitiranje za kandidata
agitírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
pridobivati koga za kaj:
agitirati za stranko
/
agitirati za kandidata
;
agitirati pri volitvah
;
navdušeno je agitiral med delavci
/
agitiral je proti njemu
agítka
-e
ž
(
ȋ
)
pog.
agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra:
film je naivna agitka
;
igrali so sovjetske agitke
;
igra se ob koncu sprevrže v agitko
;
politična agitka
//
zastar.
priložnostna kulturniška skupina:
za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
agítpróp
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945
agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij:
prevzel je agitprop
;
član agitpropa
agítprópovec
-vca
m
(
ȋ-ọ̑
)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945
kdor dela v agitpropu:
zbrali so se vsi agitpropovci
agítprópovski
-a -o
prid.
(
ȋ-ọ̑
)
nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop:
agitpropovska igralska skupina
;
agitpropovski značaj njegovega delovanja
aglomerácija
-e
ž
(
á
)
1.
kopičenje
,
strnjevanje
,
združevanje
:
industrijska aglomeracija
;
aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju
;
aglomeracija prebivalstva
2.
urb.
naselbinska enota:
zasnovati aglomeracijo turističnih objektov
;
vas ni več homogena socialna aglomeracija
;
prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦
metal.
obrat za pripravljanje rude
aglomerát
-a
m
(
ȃ
)
petr.
kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin:
aglomerat in konglomerat
;
pren.
aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti
;
aglomerat narodnosti
aglomerírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
nakopičiti
,
strniti
:
aglomerirati prebivalstvo
aglutinácija
-e
ž
(
á
)
1.
med.
sprijemanje
,
zlepljanje
:
krvna aglutinacija
;
aglutinacija celic
2.
jezikosl.
tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon:
aglutinacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aglutinacijo:
aglutinacijski preizkus bacilov
/
aglutinacijski jeziki
aglutinát
-a
m
(
ȃ
)
med.
sprimek
,
zlepek
:
aglutinat celic
aglutinatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
med.
sposoben aglutinirati:
aglutinín
-a
m
(
ȋ
)
med.
snov, ki povzroča zlepljanje:
aglutinini zlepljajo celice
aglutinírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
med.
sprijeti
,
zlepiti
:
serum aglutinira eritrocite
/
celice aglutinirajo
se sprimejo, zlepijo
agnát
-a
m
(
ȃ
)
pravn.
krvni sorodnik po očetovi strani:
agnátski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od agnat:
agnatske pravice
;
agnatsko sorodstvo
agnoscírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
ugotoviti istovetnost, prepoznati:
agnoscirati osumljenca
;
agnoscirati glas, po glasu
/
ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva
spoznamo, priznamo
agnosticízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju:
izpovedovati agnosticizem
;
filozofski agnosticizem
agnóstičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem:
agnostični nauk
;
njegovo agnostično stališče
♦
med.
agnostična motnja
agnozija
agnóstik
-a
m
(
ọ́
)
pristaš agnosticizma:
bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
agnozíja
-e
ž
(
ȋ
)
psiht.
nesposobnost za spoznavanje zaznav:
optična agnozija
agógičen
-čna -o
(
ọ́
)
pridevnik od agogika:
učinek agogičnih kontrastov
agógika
-e
ž
(
ọ́
)
glasb.
spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju:
smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje
agón
-a
m
(
ọ̑
)
pri starih Grkih
tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih:
gimnični, muzični agoni
;
pren.,
knjiž.
dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
agonálen
1
-lna -o
(
ȃ
)
pridevnik od agonija:
agonalni stadij bolezni
agonálen
2
-lna -o
(
ȃ
)
pridevnik od agon:
agonalne prireditve
agoníja
-e
ž
(
ȋ
)
smrtni boj, umiranje:
v kratkem bo nastopila agonija
;
agonija traja že več ur
;
bolnik je v agoniji
;
pren.
stari svet je bil v agoniji
;
družbena agonija
agoníst
-a
m
(
ȋ
)
farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu:
metadon je agonist heroina
;
beta agonist
;
dolgo delujoči agonist
agóra
-e
tudi
agorá
--
ž
(
ọ̑; ȃ
)
pri starih Grkih
glavni trg mesta:
politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
agorafobíja
-e
ž
(
ȋ
)
psiht.
bolezenski strah pred odprtim prostorom:
ágov
-a -o
(
ȃ
)
svojilni pridevnik od aga:
agráfa
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras:
speti obleko z agrafo
;
nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov
agrárec
-rca
m
(
ȃ
)
knjiž.
1.
lastnik (velike) zemljiške posesti:
bogati agrarci
/
nomadi so se spremenili v agrarce
poljedelce
2.
v nekaterih državah
član agrarne stranke:
agráren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na kmetijstvo;
kmetijski
,
poljedelski
:
agrarni proizvodi
;
agrarna dežela, družba
;
agrarno-industrijske države
;
agrarna ekonomika, politika
;
agrarne panoge
/
agrarna stranka
2.
nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški:
agrarna kriza
;
agrarna skupnost
;
rešitev agrarnega vprašanja
/
agrarni interesent
v socializmu
interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje
;
agrarni maksimum
največja dovoljena zemljiška lastnina
;
agrarna reforma
razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
agrarizácija
-e
ž
(
á
)
večanje vloge kmetijstva:
agrarízem
-zma
m
(
ī
)
ekon.
kmetijska usmerjenost gospodarske politike:
industrializem in agrarizem
agrárnopolítičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na agrarno politiko:
agrarnopolitični program, ukrep
ágras
-a
m
(
á
)
bot.
gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami;
kosmulja
:
na koncu vrta je zasadil agras
/
zobati agras in ribez
agregácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
združitev
,
spojitev
,
kopičenje
:
gibanje za politično agregacijo
/
mesta so agregacije prebivalstva
agregát
-a
m
(
ȃ
)
1.
teh.
več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto:
montirati agregat
;
električni, turbinski, varilni agregat
;
agregat za relejno postajo
;
obratovanje agregatov hidrocentrale
2.
petr.
skupek približno enako velikih zrn:
gručav agregat
;
kristalni agregat
;
pren.
družbeni agregat
;
država ni samo agregat več pokrajin
agregáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
fiz.,
kem.,
v zvezi s
stanje
nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja:
trdno, plinasto agregatno stanje
2.
nanašajoč se na agregat:
agregatni stroji
agregírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
združiti
,
spojiti
,
nakopičiti
agremá
-ja
in
agrement -a
[
agremá -ja
]
m
(
ȃ
)
privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika:
vlada je dala agrema za novega poslanika
agresíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
vdor vojaških sil ene države v drugo, napad:
izvesti, izvršiti agresijo
;
obsoditi fašistično agresijo
;
narod se je uprl agresiji na Slovenijo
;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije
;
odgovoriti na agresijo proti suvereni državi
;
biti žrtev agresije
/
oborožena, vojaška agresija
/
gospodarska agresija
2.
nasilje
:
potlačena, prikrita agresija
;
verbalna agresija med mladimi, učenci
;
agresija nad ženskami in otroki
;
dramatični, impulzivni izbruhi agresije
;
pomirjanje agresije
agresívec
-vca
m
(
ȋ
)
pog.
napadalen, nasilen človek;
agresivnež
:
v prometu je vse več agresivcev
agresíven
-vna -o
prid.
, agresívnejši
(
ȋ
)
napadalen
,
nasilen
:
imeti agresivne namene
;
agresivna politika, igra
;
agresivno dejanje, vedenje
;
samci v času parjenja postanejo agresivni
/
v življenju je bil premalo agresiven
♦
kem.
agresivna voda
voda, ki povzroča korozijo
agresívnež
-a
m
(
ȋ
)
napadalen, nasilen človek:
agresivneža so poslali k sodniku za prekrške
agresívnost
-i
ž
(
ȋ
)
napadalnost
,
nasilnost
:
podžigati agresivnost
;
reagirati na agresivnost
;
politična agresivnost
agrésor
-ja
m
(
ẹ̑
)
kdor naredi agresijo, napadalec:
agresor napada s kopnega
;
fašistični agresor
;
boj proti agresorjem
ágriglíf
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer;
žitni krog
1
:
posnetki agriglifov
;
proučevalci agriglifov
/
agriglifi na žitnem polju
agrikultúra
-e
ž
(
ȗ
)
kmetijstvo
,
poljedelstvo
:
moderna, visoko razvita agrikultura
agrikultúren
-rna -o
(
ȗ
)
pridevnik od agrikultura;
kmetijski
,
poljedelski
:
agrikulturna proizvodnja
ágrobiologíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo:
razvoj sodobne agrobiologije
ágrokemíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo:
napredek agrokemije
ágrokombinát
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov:
agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo
ágrokopréna
-e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin:
pokriti solato z agrokopreno
;
zaščititi zelišča pred mrazom z zimsko agrokopreno
ágromeliorácija
-e
ž
(
ȃ-á
)
tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč:
zagotoviti sredstva za agromelioracijo
ágromelioracíjski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
nanašajoč se na agromelioracijo:
agromelioracijski ukrepi
ágrometeorologíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo:
ágromínimum
-a
tudi
-nima
m
(
ȃ-ȋ
)
najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu:
obvezni agrominimum
;
odlok, zakon o agrominimumu
agronóm
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za agronomijo:
agronom na kmetijskem posestvu
agronomíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o kmetijstvu in poljedelstvu:
inženir agronomije
agronómka
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za agronomijo:
agronómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na agronome ali agronomijo:
agronomski študij
;
agronomska fakulteta
;
agronomsko delo
ágrotéhničen
-čna -o
prid.
(
ȃ-ẹ́
)
nanašajoč se na agrotehniko:
agrotehnični ukrepi
;
agrotehnična metoda
;
moderna agrotehnična sredstva
ágrotéhnika
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu:
pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
ágroživílec
-lca
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora:
združenje agroživilcev
;
govedorejci in agroživilci
ágroživílstvo
-a
s
(
ȃ-ȋ
)
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora:
kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva
agrúmi
-ov
m
mn.
(
ȗ
)
južno sadje kiselkastega okusa:
uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone
àh
medm.
(
ȁ
)
1.
izraža obžalovanje, naveličanost:
ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto!
/
Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo
(I. Koprivec)
2.
izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek:
ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res!
sam.:
pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
ahà
tudi
ahá
medm.
(
ȁ; ȃ
)
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju:
aha, že vidim
;
aha, zdaj te imam
/
včasih izgovorjeno skozi nos
aha, taka je ta stvar
/
nič aha, kar zgrabi za delo
áhasver
-a
tudi
-ja
m
(
ȃ
)
knjiž.
človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik:
áhasverski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od ahasver:
njena ahasverska narava ji ne da miru
áhasverstvo
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
ahasversko življenje:
samota in ahasverstvo
/
motiv ahasverstva v literaturi
ahát
-a
m
(
ȃ
)
poldrag kamen različnih barv:
dragocen ahat
;
prstan z belim ahatom
♦
min.
kalcedon s kremenom
aháten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je iz ahatov, z ahati:
ahatna broška
;
ahatni prstani
/
ahatno steklo
áhati
-am
nedov.
(
ā ȃ
)
ekspr.
z ah izražati čustvo:
namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika
ahčì
medm.
(
ȉ
)
posnema glas pri kihanju:
poduha in – ahči! kihne z vso silo
Ahílov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Ahila:
Ahilov ščit
●
to je njegova Ahilova peta
slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
♦
anat.
Ahilova kita
kita, ki veže stegnenico s petnico
àhistóričen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ọ́
)
ki ni historičen, nezgodovinski:
ahistorični principi
;
ahistorično razlaganje Balzacovega dela
àhistorízem
-zma
m
(
ȁ-ī
)
knjiž.
pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:
áhle
áhel
ž
mn.
(
ȃ
)
nar.
priprava za česanje volne;
gradaše
áhniti
-em
dov.
(
á ȃ
)
ekspr.
z ah izraziti čustvo:
ahnil je od začudenja
ahój
medm.
(
ọ̑
)
pri klicanju (na daljavo)
izraža opozorilo:
ahoj, kje ste?
ahromat
ipd.
gl.
akromat
ipd.
àhumán
-a -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki ni človeški ali človekoljuben:
odbijal ga je ahumani svet
;
ahumane metode
aids
-a
[
ájc
]
m
(
ȃ
)
nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma:
umreti za aidsom
;
širjenje aidsa
aikido
-a
[
ajkído
]
m
(
ȋ
)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem:
vaditi aikido
;
mojster aikida
;
tekmovanje v aikidu
airbag
-a
[
êrbêg-
]
m
(
ȇ-ȇ
)
varnostna, zračna blazina
:
sprožil se je airbag
airbus
-a
[
êrbús
in
êrbás
]
m
(
ȇ-ȗ; ȇ-ȃ
)
veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry:
leteti z airbusom
aircondition
in
air-condition -a
[
êrkondíšən -šna
]
m
(
ȇ-ȋ
)
klimatska naprava:
avtobus, opremljen z airconditionom
aitiologija
tudi
ajtiologíja -e
[
ajtijologíja
]
ž
(
ȋ
)
veda o vzrokih pojavov;
etiologija
:
aitiologija običajev
aitiološki
tudi
ajtiolóški -a -o
[
ajtijolóški
]
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na aitiologijo:
lit.
aitiološka pripovedka
àj
medm.
(
ȁ
)
1.
izraža telesno bolečino:
aj, kako skeli!
//
izraža neprijetno spoznanje:
aj, nanj smo pa pozabili
2.
izraža (veselo) začudenje:
aj, aj, ali ste kupili?
àja
1
člen.
(
ȁ
)
pog.
izraža zavrnitev:
aja, nočem
ajá
2
člen.
(
ȃ
)
izraža domislek:
aja, zdaj sem se spomnil
ája
3
medm.
(
ā
)
za uspavanje otroka:
aja, aja
/
aja tuta
;
aja tutu
;
aja tutaja
/
zdaj pa aja tutaja
spat
ájati
-am
nedov.
(
ā
)
otr.
1.
ležati
,
spati
:
punčka že aja
2.
preh.
pestovati
,
ujčkati
:
ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih
;
pren.,
ekspr.
tega človeka pa res vsi ajajo
ajatóla
-e
in
-a
m
(
ọ̑
)
v muslimanskem okolju
naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu:
ajatola je spregovoril vernikom
ájbiš
-a
m
(
á
)
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti;
navadni slez
:
na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj
ájbišev
-a -o
(
á
)
pridevnik od ajbiš:
ajbišev čaj
ájčkati
-am
nedov.
(
ȃ
)
otr.
ležati
,
spati
:
bila je zbujena, a je še ajčkala
;
pst, že ajčka!
àjd
1
ájda
m
,
im. mn.
ájdi
in
ájdje
(
ȁ á
)
star.
1.
pogan
:
naj bo ajd ali kristjan
2.
zastar.
velikan
:
bil je ajd po rasti in moči
♦
etn.
ajdje
po ljudskem verovanju
velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
ájda
-e
ž
(
ȃ
)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme:
ajda diši, medi, zori
/
črna
s črnim
, siva ajda
s sivim semenom
♦
bot.
tatarska
ali
zelena ajda
njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
ájdared
-a
m
(
ȃ
)
agr.
debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom:
kilogram ajdareda
àjdi
in
àjd -te
medm.
(
ȁ
)
pog.
hitro! pojdi!:
ajdi, ajdi, čas je! ajdi na delo!
ajdína
in
ájdina -e
ž
(
í; ȃ
)
nar. vzhodno
ajda
:
ajdina že zori
ájdinja
-e
ž
(
á
)
etn.
ajdovska deklica:
ajdínski
in
ájdinski -a -o
prid.
(
ȋ; ȃ
)
nar. vzhodno
ajdov
:
ajdinska moka
/
ajdinske pogače
ajdíšče
in
ájdišče -a
s
(
í; ā
)
njiva, na kateri je rasla ajda:
krompir bomo sadili na ajdišče
ájdnica
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
ajdovica
ájdnik
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
kruh iz ajdove moke;
ajdovec
ájdov
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na ajdo:
ajdov cvet
;
ajdova slama
/
ajdov med
;
ajdova moka
/
ajdov kruh
;
ajdovi žganci
;
ajdova kaša z mlekom
♦
čeb.
ajdova paša
;
um.
ajdovo zrno
okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
ájdovček
-čka
m
(
á
)
bot.
užitna goba s temno rjavim klobukom;
jesenski jurček
1
:
ájdovec
-vca
m
(
á
)
1.
kruh iz ajdove moke:
odrezati si kos ajdovca
2.
čeb.
ajdov med:
letos sem natočil precej ajdovca
3.
mn.,
nar.
ajdovi žganci:
Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo
(Prežihov)
ájdovica
-e
ž
(
á
)
ajdova slama:
ajdovico rabijo za krmo
ajdovíšče
in
ájdovišče -a
s
(
í; á
)
ajdišče
:
ajdovišča so pripravljena za pomlad
ájdovka
-e
ž
(
á
)
zastar.
ajdovica
:
pobrali so vso koruznico in vso ajdovko
ájdovnik
-a
m
(
á
)
kruh iz ajdove moke;
ajdovec
ájdovski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na ajde:
molili so ajdovskega boga
/
spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦
arheol.
ajdovski gradec
;
etn.
ajdovska deklica
po ljudskem verovanju
dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
ájdovstvo
-a
s
(
á
)
star.
poganstvo
:
odreči se ajdovstvu
ájdovščina
-e
ž
(
á
)
arheol.
ajdovski gradec:
ajèj
in
ajêj
in
ájêj
medm.
(
ȅ; ȇ; ȃ-ȇ
)
izraža bolečino, obžalovanje:
ajej, kako bo hudo!
ájer
-ja
m
(
ȃ
)
nar.
zrak
:
»Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup.«
(D. Lokar)
ájevski
-a -o
prid.
(
ā
)
jezikosl.
nanašajoč se na glas a:
ajevski samoglasnik
/
ajevska osnova
osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a
;
ajevska sklanjatev
àjmo
àjte
medm.
(
ȁ
)
pog.
hitro! pojdimo!:
ajmo, brž na smučke;
prim.
ajdi
ájnc
-a
m
(
ȃ
)
igr. žarg.
hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset;
enaindvajset
:
igrati, vreči ajnc
à jour
[
ažúr
]
prisl.
(
ȗ
)
pog.
brez zaostanka v dnevnem delu;
na tekočem
:
v našem oddelku smo vedno à jour
ájs
1
medm.
(
ȃ
)
klic volu
na levo!:
poganjal je: ajs, aaajs!
àjs
2
medm.
(
ȁ
)
izraža bolečino zaradi vročine:
ajs, kako je krompir vroč!
àjsa
medm.
(
ȁ
)
izraža bolečino zaradi vročine, pika:
zbodel se je, pa še ajsa ni rekel
ájtek
-a
m
(
ȃ
)
nar. vzhodno
atek
,
očka
1
:
ajteka ni doma
ájurvéda
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči:
živeti po načelih ajurvede
ájurvédski
-a -o
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
nanašajoč se na ajurvedo:
ajurvedski zdravnik
/
ajurvedska masaža
ájvar
-ja
m
(
ȃ
)
gastr.
hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna:
žlica ajvarja
;
čevapčiči s čebulo in ajvarjem
;
ajvar in gorčica
;
v prid. rabi:
ajvar solata
ák
-a
m
(
ȃ
)
gozd.
drog z železno kljuko za plavljenje lesa:
splavar se je naslonil na ak
akácija
-e
ž
(
á
)
trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju,
bot.
robinija
:
akacija že medi
;
vejica akacije
♦
bot.
senegalska akacija
tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
akácijev
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na akacijo:
akacijev gozd, les
/
akacijev med
akacijevína
tudi
akácijevina -e
ž
(
í; á
)
akacijev les:
akadémičarka
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove:
ugledna akademičarka
;
raziskovalka akademičarka
2.
star.
študentka
,
visokošolka
akadémičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
zastar.
akademski
:
akademična mladina
/
akademična čast, prostost
akademíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
najvišja znanstvena in umetniška ustanova:
biti član akademije
;
predsedstvo akademije
/
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
//
poslopje te ustanove:
park pred akademijo
2.
šola višje ali najvišje stopnje:
vpisati se na vojaško, vojno akademijo
;
glasbena, pedagoška, pomorska akademija
;
absolventi akademije za igralsko umetnost
/
trgovska akademija
v stari Jugoslaviji
štiriletna srednja trgovska šola
3.
slavnostna prireditev s kulturnim sporedom:
dijaki so priredili prav uspelo akademijo
;
na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja
akademíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na akademijo:
akademijska uprava
;
akademijske publikacije
/
akademijske predavalnice
akadémik
-a
m
(
ẹ́
)
1.
član najvišje znanstvene in umetniške ustanove:
sprejet je bil med akademike
;
volitve novih akademikov
2.
star.
študent
,
visokošolec
:
še kot akademik je hodil k nam
akadémikinja
-e
ž
(
ẹ́
)
članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove:
izvolitev akademikinje
akadémiški
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
zastar.
akademski
:
akademiški študij
/
akademiško društvo
akademízem
-zma
m
(
ī
)
knjiž.
na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje:
tako posnemanje vodi v akademizem
;
epigonski, katedrski, okosteneli akademizem
;
literarni, slikarski akademizem
//
slabš.
samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov:
turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
akadémski
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
1.
nanašajoč se na šole najvišje stopnje:
akademski poklic
;
akademski slikar
;
akademska izobrazba
/
akademski naslov
;
akademska čast
/
predavanje se bo začelo brez akademske četrti
tradicionalne četrturne zakasnitve
//
nanašajoč se na slušatelje teh šol:
akademski pevski zbor
;
akademsko društvo
2.
nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo:
seja akademskega sveta
3.
knjiž.
strogo strokoven, znanstven:
akademska diskusija
;
delo je na akademski višini
//
slabš.
samo teoretičen, neživljenjski:
pusto akademsko razpravljanje
akadémsko
prisl.
:
akademsko izobražen človek
ákanje
-a
s
(
ā
)
glagolnik od akati:
Dolenjci opuščajo akanje
akánt
-a
m
(
ā
)
1.
bot.
sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus:
listi akanta
2.
um.
okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:
akántov
-a -o
(
ā
)
pridevnik od akant:
akantov list
àkataléktičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ẹ́
)
lit.,
v zvezi
akatalektični verz
verz s popolno zadnjo stopico:
ákati
-am
nedov.
(
ā
)
jezikosl.
izgovarjati glas a namesto o:
Dolenjci akajo
akcelerácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
pospešenost
,
pospešitev
:
akceleracija duševnega razvoja
;
akceleracija rasti
akceleracíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od akceleracija, pospeševalen:
akceleracijski vzroki
akcelerátor
-ja
m
(
ȃ
)
1.
avt.
vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik:
pritisniti na akcelerator
2.
fiz.
naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov;
pospeševalnik
:
graditi, priključiti akcelerator
akcelerírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
avt.
spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:
akcènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
1.
jezikosl.
izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini;
naglas
1
,
poudarek
:
akcent je na prvem zlogu
;
melodični akcent
/
besedni akcent
;
stavčni akcent
stavčni poudarek
//
grafično znamenje za označevanje tega:
zapisati akcent
2.
ed.
v izreki jezika opazne tuje prvine:
govori slovensko z italijanskim akcentom
3.
knjiž.
kar sploh izstopa iz okolja:
bela pentlja je edini akcent obleke
;
njegove pesmi imajo močen lirični akcent
;
razprava je brez polemičnega akcenta
/
na sliki je opaziti močne barvne akcente
akcentológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za akcentologijo, naglasoslovec:
dialektolog in akcentolog
akcentologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o akcentu, naglasoslovje:
akcentológinja
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka:
na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja
akcentolóški
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od akcentologija:
akcentološka razprava
akcêntski
tudi
akcéntski -a -o
(
ē; ẹ̄
)
pridevnik od akcent, naglasen:
akcentski preskok
;
akcentsko mesto
akcentuácija
-e
ž
(
á
)
jezikosl.
izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov;
naglaševanje
,
poudarjanje
:
ima dobro akcentuacijo
//
zaznamovanje z akcenti:
akcentuacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od akcentuacija:
akcentuacijski tipi
akcentuíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od akcentuirati:
akcentuírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
jezikosl.
izgovarjati izrazito, z naglasom;
naglaševati
,
poudarjati
:
besede pravilno akcentuira
//
zaznamovati z akcenti:
akcentuirati tekst
akcentuíran
-a -o:
akcentuirano besedilo
;
pren.
vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
akcépt
-a
m
(
ẹ̑
)
fin.
sprejem menice s podpisom:
odklonitev akcepta
//
sprejeta, podpisana menica:
povečanje akceptov
akceptácija
-e
ž
(
á
)
fin.
sprejem menice s podpisom;
akcept
akceptacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od akceptacija:
akceptacijska klavzula
akceptánt
-a
m
(
ā á
)
fin.
kdor menico sprejme in podpiše:
akcépten
-tna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od akcept:
akceptni kredit
akceptírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
s soglašanjem sprejeti:
ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka
;
poslušalci so referat v glavnem akceptirali
♦
fin.
akceptirati menico
sprejeti in podpisati jo
akcesíja
-e
ž
(
ȋ
)
biblio.
oddelek, ki vodi inventarne knjige:
dela v akcesiji
akcesíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od akcesija:
akcesijski katalog
akcesíst
-a
m
(
ȋ
)
nekdaj
nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik:
finančni akcesist
akcesóren
-rna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
postranski
,
dodaten
:
akcesorni dohodek
;
to je le akcesoren pojav
♦
gozd.
akcesorna sestavina lesa
akcesóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
akcesoren
:
ta pojav je akcesoričen
akcidénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
filoz.
nebistvena, stranska lastnost:
akcidenca ne vpliva na naravo stvari
;
bitne lastnosti in akcidence
♦
tisk.
lepotna priložnostna tiskovina
akcidénčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
akcidentalen
:
akcidenčni nagibi
♦
tisk.
akcidenčne črke
lepotne, okrasne črke
akcidentálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nebistven
,
stranski
:
akcidentalni argumenti
;
akcidentalni znaki bolezni
;
akcidentalna lastnost
ákcija
1
-e
ž
(
á
)
1.
prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem:
akcija dobro poteka
;
voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem
;
sodelovati v akcijah
;
čistilna, krvodajalska akcija
;
preventivna akcija Rdečega križa
;
uspeh iskalne, reševalne akcije
/
nagradna, oglaševalska akcija
/
mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
//
delo, delovanje sploh:
družbena, politična akcija
/
njegovi drami manjka akcije
;
on je človek akcije
/
gasilci so stopili v akcijo
2.
ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah:
trgovsko podjetje ima velikokrat akcije
;
blago, izdelki v akciji
3.
vojaška operacija:
četa je izvedla več akcij
;
iti na akcijo
;
izvidniška, partizanska, vojaška akcija
;
oborožene akcije proti okupatorju
/
publ.
izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦
fiz.
zakon akcije in reakcije
delujoče sile in nasprotne sile
ákcija
2
-e
ž
(
á
)
ekon.
vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe;
delnica
:
kupovati akcije
;
lastnik akcij
/
akcije padajo, so poskočile
;
kako stojijo akcije
ákcijski
1
in
akcíjski -a -o
prid.
(
á; ȋ
)
1.
nanašajoč se na akcija
1
:
sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani
/
sestaviti akcijski odbor, načrt, program
;
potrebna je bila čim večja akcijska enotnost
/
akcijski film, junak, prizor
;
akcijska pustolovščina
/
akcijska cena, prodaja
;
banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2.
teh.,
v zvezi
akcijski radij
prostorski obseg delovanja:
akcijski radij razstreliva
;
akcijski radij letala
največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
akcíjski
2
in
ákcijski -a -o
prid.
(
ȋ; á
)
delniški
:
akcijski kapital
;
akcijska družba
akcionár
-ja
m
(
á
)
delničar
:
akcionarji svinčenih rudnikov
akcionárski
-a -o
prid.
(
á
)
delničarski
:
akcionarsko podjetje
áker
ákra
m
(
ā
)
angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m
2
:
poslopja zavzemajo deset akrov površine
áki
-ja
m
(
ȃ
)
alp. žarg.
akija
:
položiti ponesrečenca v aki
ákija
tudi
ákia -a
m
(
ȃ
)
alp.
čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času:
pripeljati ponesrečenca v akiju, z akijem
aklamácija
-e
ž
(
á
)
množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem:
sprejeli so ga z aklamacijo
;
aklamacije ljudstva
/
bil je izvoljen z aklamacijo
soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
aklamírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem:
uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo
/
aklamirati koga pri volitvah
izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
aklimatizácija
-e
ž
(
á
)
prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju:
aklimatizacija rastline, živali
;
sposobnost aklimatizacije
/
aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram
aklimatizacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen:
aklimatizacijska sposobnost organizma
aklimatizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od aklimatizirati:
aklimatizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju:
aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore
;
nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati
/
v novem kraju smo se hitro aklimatizirali
znašli, vživeli
aklimatizíran
-a -o:
aklimatizirani bombaževec
akmeízem
-zma
m
(
ī
)
lit.
smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu:
akmeizem in simbolizem
ákna
-e
nav. mn.,
tudi
ákne
--
ž
(
ȃ
)
mozoljavost
,
mozoljavica
:
akne so nadloga zlasti mladih
;
to milo se uspešno uporablja proti aknam
àko
in
ako
vez.
(
ȁ
)
star.
1.
v pogojnih odvisnih stavkih
za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka;
če
:
jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane
;
ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli
;
to bi ti zmogla, ako bi hotela
;
ako imaš čas, pridi
/
z oslabljenim pomenom
ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje
/
rad bi govoril z njim. Ako le pride?
/
ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja
/
v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2.
v časovnih odvisnih stavkih
za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj:
ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3.
v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen
za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči:
ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti
/
umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4.
v pripovednih odvisnih stavkih
za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem:
saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
akolít
-a
m
(
ȋ
)
rel.
pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona:
pri obredih asistirajo leviti in akoliti
akomodácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
prilagoditev
,
prilagajanje
:
oportunistična akomodacija razmeram
♦
med.
akomodacija očesa
prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
akomodírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
prilagoditi
,
privaditi
:
akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju
;
novim razmeram se je hitro akomodiral
♦
med.
akomodirati oči
prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč
àkonfesionálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi:
pisatelj je akonfesionalen
/
akonfesionalna šola
akontácija
-e
ž
(
á
)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska;
naplačilo
,
predujem
:
dati, dobiti akontacijo na plačo
;
izplačevanje akontacije
/
danes sem plačal prvo akontacijo za davke
akopràm
vez.
(
ȁ
)
zastar.
čeprav
akopràv
vez.
(
ȁ
)
zastar.
čeprav
akorávno
vez.
(
á
)
star.
čeprav
:
nekaj zna, akoravno dosti ne
akórd
1
-a
m
(
ọ̑
)
skladni, ubrani glasovi, zvoki:
zamrl je zadnji akord
;
slišijo se akordi harmonike, klavirja
;
močni akordi
;
pren.,
knjiž.
zgodba izzveni v realističnem akordu
;
čisti barvni akordi
;
mračni akordi življenja
♦
glasb.
akord
istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje
;
dominantni akord
akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo
;
terčni akord
sestavljen iz terc
akórd
2
-a
m
(
ọ̑
)
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku:
z akordom se je začel nov način nagrajevanja
/
delati, biti plačan na akord
;
možnost zaslužka v akordu
akordánt
-a
m
(
ā á
)
kdor oddaja delo na akord:
akórden
1
-dna -o
(
ọ̑
)
pridevnik od akord
1
:
akordna glasbila
akórden
2
-dna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na akord
2
:
akordna mezda
;
ugodne akordne postavke
/
akordno delo
akórdeon
-a
m
(
ọ̑
)
klavirska harmonika:
akordêr
-ja
m
(
ȇ
)
kdor dela na akord:
akórdičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
glasb.
nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov:
akordična spremljava
/
akordična masivnost
akórdika
-e
ž
(
ọ́
)
glasb.
akordni ustroj skladbe:
terčni sistem akordike
//
nauk o akordih:
akotúdi
vez.
(
ȗ
)
zastar.
čeprav
akôv
-a
m
(
ȏ
)
nar.
prostorninska mera za vino, 56 l:
Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.«
(M. Kranjec)
akrabòlt
medm.
(
ȍ
)
pog.
izraža podkrepitev trditve:
akrabolt, ta pa zna!
akrátotermálen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
ki vsebuje izvirsko vodo s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi:
akratotermalni vrelec
;
akratotermalna zdravilna voda
akreditácija
-e
ž
(
á
)
1.
pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti:
akreditacija agencij, laboratorijev
;
uspešna akreditacija šolskih programov
;
sistem akreditacij visokošolskih zavodov
//
tako potrdilo:
izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2.
pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge:
akreditacije za novinarje
;
akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
akreditírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti:
uspešno akreditirati študijski program
;
ustanoviti in akreditirati agencijo
/
akreditirati se za izvajanje dejavnosti
//
potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti:
Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2.
pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge:
vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov
;
akreditirati poslanika
za zastopanje interesov svoje države v tuji državi
/
novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3.
fin.
izdati akreditiv:
akreditirati dobavitelja pri banki
akreditíran
-a -o:
akreditiran laboratorij
;
akreditiran študijski program
;
akreditiran visokošolski zavod
/
akreditiran diplomat
;
bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji
;
časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
akreditív
-a
m
(
ȋ
)
1.
fin.
pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji:
izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov
;
potrjen akreditiv
;
kritje akreditiva
/
osebni akreditiv
bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo
;
dokumentarni akreditiv
akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2.
mn.,
polit.
pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države;
akreditivna pisma
:
predaja akreditivov
akreditíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na akreditiv:
akreditivni ček
;
na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
♦
polit.
akreditivna pisma
pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države
akribíja
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu:
delo je pisano z veliko akribijo
;
pravila znanstvene akribije
;
akribija slovstvenega zgodovinarja
akridín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila:
akrilán
tudi
acrylan -a
[
akrilán
]
m
(
ȃ
)
tekst.
poliakrilno vlakno:
akrilát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo:
akriláten
-tna -o
(
ȃ
)
pridevnik od akrilat:
akrilatna smola
akrílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
kem.
akrilaten
:
akrilne smole
akrobácija
-e
ž
(
á
)
težko izvedljiva, tvegana telesna vaja:
delati, izvajati razne akrobacije
;
vratolomne akrobacije artistov
;
pren.
miselne akrobacije
♦
aer.
letalska akrobacija
hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
akrobát
-a
m
(
ȃ
)
kdor dela akrobacije:
bil je žongler in akrobat
;
cirkuški, varietejski akrobat
;
akrobat na vrvi
;
zvira se ko kak akrobat
akrobátika
-e
ž
(
á
)
spretnost, znanje izvajanja akrobacij:
vaditi se v atletiki in akrobatiki
/
na programu je bilo tudi nekaj akrobatike
akrobatskih nastopov, akrobacij
;
pren.
besedna akrobatika
♦
šport.
talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
akrobátka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki dela akrobacije:
cirkuška akrobatka
akrobátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo:
akrobatski nastop, ples
/
akrobatska spretnost
;
pren.
piše v akrobatskem slogu
♦
aer.
akrobatsko letalo
letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
akrobátstvo
-a
s
(
ȃ
)
akrobatika
:
uvajajo jih v akrobatstvo
;
pren.
miselno akrobatstvo
àkromát
-a
m
(
ȁ-ȃ
)
fiz.
lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov:
àkromátičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-á
)
fiz.
ki da sliko predmeta brez barvnih robov:
akromatični objektiv
;
akromatično lečje
/
akromatične barve
àkromatízem
-zma
m
(
ȁ-ī
)
fiz.
lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov:
àkromátski
-a -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
fiz.
akromatičen
:
akromatsko lečje
akromegalíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu:
akroním
-a
m
(
ȋ
)
jezikosl.
ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov;
kratica
:
pisava akronimov
akrópola
-e
ž
(
ọ̑
)
pri starih Grkih
najvišji utrjeni del mesta:
atenska akropola
;
pren.,
ekspr.
ljubljanska akropola
akróstih
tudi
akrostíh
m
(
ọ̑; ȋ
)
lit.
posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov:
sonetni venec z akrostihom
akrotêrij
-a
m
(
é
)
arhit.
okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov:
jonski akroterij
aksamít
-a
m
(
ȋ
)
tekst.
žametu podobna tkanina;
velvet
:
naslanjač, prevlečen z aksamitom
;
obleka iz rožastega aksamita
aksamíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
tekst.
ki je iz aksamita:
aksamitna obleka
aksiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
teh.
nanašajoč se na os, osen:
aksialna sila, smer
/
aksialni ležaj
;
aksialna turbina
turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
aksiologíja
-e
ž
(
ȋ
)
filoz.
nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot:
moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
aksiolóški
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od aksiologija:
aksiološki problem
aksióm
-a
m
(
ọ̑
)
knjiž.
temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov:
ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom
;
postaviti aksiom
;
matematični aksiomi
;
aksiomi filozofije
;
matematika temelji na sistemu aksiomov
/
ta trditev je postala že skoraj aksiom
aksiomátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
knjiž.
ki temelji na aksiomih:
aksiomatična metoda
;
aksiomatična načela
//
neizpodbiten
,
nedvomen
:
aksiomatična resničnost
;
aksiomatično dejstvo
aksiomátik
-a
m
(
á
)
knjiž.
kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko:
aksiomátika
-e
ž
(
á
)
knjiž.
sistem aksiomov:
aksiomatika matematike
♦
mat.
Evklidova aksiomatika elementarne geometrije
//
veda o aksiomih:
aksiométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
navt.
priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila:
aksiómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
aksiomatičen
:
aksiomska metoda
aksolótel
-tla
m
(
ọ̄
)
zool.
ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum:
aksonométričen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na aksonometrijo:
aksonometrični naris
;
aksonometrična slika kocke
/
aksonometrična projekcija
aksonometríja
-e
ž
(
ȋ
)
geom.
projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi:
perspektiva in aksonometrija
ákt
-a
m
(
ȃ
)
1.
zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje:
izvesti napadalni akt
;
nezakonit, zgodovinski akt
;
ustanovitveni akt
;
akt agresije
;
to je le akt pietete do pokojnika
;
akt proti državi
/
ustava je pravni akt
;
državni, upravni akt
/
splošni akti o delovni organizaciji
predpisi, določbe
/
spolni akt
spolni odnos
2.
uradna listina, zapis:
podpisati akt
;
brskati po zaprašenih aktih
;
sodni akti
/
reševati akte
3.
umetniška upodobitev golega telesa:
risati akt
;
moški, ženski akt
4.
star.
vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela;
dejanje
:
drama v petih aktih
aktánt
-a
m
(
ā
)
jezikosl.
prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik:
aktêr
-ja
m
(
ȇ
)
1.
kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje;
ustvarjalec
,
povzročitelj
,
dejavnik
:
ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec
;
javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov
/
revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2.
kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku:
glavni akter v oglasu
3.
knjiž.
kdor umetniško poustvarja dramske like;
igralec
:
nastopili bodo znani akterji
;
glavni akter je svojo vlogo odlično odigral
/
glavni akter romana je medlo orisan
glavna oseba, junak
;
pren.
vsi smo akterji na odru življenja
aktêrka
-e
ž
(
ȇ
)
1.
ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje;
ustvarjalka
,
povzročiteljica
:
bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj
;
vodilna akterka družbenih sprememb
;
akterka v ljudskem odporu
/
akterke v mednarodnih odnosih
2.
ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku:
glavna akterka v resničnostnem šovu
3.
knjiž.
ženska, ki umetniško poustvarja dramske like;
igralka
:
akterka v teatru
aktêrski
-a -o
(
ȇ
)
pridevnik od akter:
akterske sposobnosti
aktinídija
-e
ž
(
ī
)
trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad:
gojiti aktinidije
/
jesti aktinidijo
kivi
aktínij
-a
m
(
í
)
kem.
redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac:
aktínija
-e
ž
(
í
)
zool.
na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia:
aktinométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
fiz.
priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca:
aktinomikóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.,
vet.
kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu:
aktinomikoza na čeljusti
áktiv
1
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik:
postaviti stavek iz aktiva v pasiv
aktív
2
-a
m
(
ȋ
)
1.
delovna skupina:
novinarski aktiv
;
strokovni aktiv profesorjev matematike
;
predsednik, vodja aktiva
;
sestanek aktiva
/
aktiv mladih zadružnikov
//
sestanek te skupine:
o tem smo že razpravljali na aktivu
2.
v socializmu
najbolj delavna skupina v organizaciji:
ustanoviti aktiv
;
mladinski aktiv na šoli
aktíva
1
-e
ž
(
ȋ
)
1.
ekon.
premoženjske sestavine, ki jih kdo ima:
povečati aktivo
2.
voj.
službujoča vojska:
aktíva
2
-tív
s
mn.
(
ȋ
)
ekon.
premoženjske sestavine, ki jih kdo ima:
povečati aktiva
;
aktiva in pasiva
;
zmanjšanje aktiv
aktivácija
-e
ž
(
á
)
glagolnik od aktivirati 1:
aktivacija avtomatske elektronske priprave
/
aktivacija oglja
/
aktivacija bombe
/
aktivacija nedelavnih članov organizacije
aktiviranje
aktivátor
-ja
m
(
ȃ
)
kem.
snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov:
celični, tkivni aktivator
;
koncentracija aktivatorja
áktiven
1
-vna -o
(
ȃ
)
pridevnik od áktiv, tvoren:
aktivni način
;
aktivna glagolska oblika
aktíven
2
-vna -o
prid.
, aktívnejši
(
ȋ
)
1.
ki kaj dela;
dejaven
,
delujoč
:
biti aktiven član skupnosti
;
družbeno aktiven človek
/
aktivna koeksistenca med narodi
;
morska voda je zelo aktivna
/
aktivno znanje tujega jezika
znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
//
delaven
,
prizadeven
:
odbor je bil premalo aktiven
;
biti aktiven na več področjih
;
še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj
;
učenci so pri pouku aktivni
sodelujejo, so razgibani
2.
ki je v rednem delovnem razmerju:
ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦
ekon.
aktivni denar
denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu
;
aktivna bilanca
bilanca s presežkom
;
geogr.
aktivni ognjenik
ognjenik, ki še bruha
;
kem.
aktivno oglje
oglje, ki močno adsorbira
;
pravn.
aktivna volilna pravica
pravica glasovanja
;
šport.
aktivni oddih
oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo
;
teh.
žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
aktívno
prisl.
:
aktivno obvladati nemščino
;
aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje
;
aktivno sodelovati v organizaciji
aktivíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od aktivirati:
aktiviranje rakete
/
omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev
/
aktiviranje mladine
;
delo za aktiviranje množic
aktivírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
spraviti v dejavnost, napraviti aktivno:
padalec je aktiviral še rezervno padalo
;
aktivirati raketo
/
aktivirati denarna sredstva
♦
kem.
aktivirati snov
spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati
;
voj.
s strelom aktivirati mino
pripraviti jo do eksplozije
//
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:
ponovno aktivirati brezposelne
;
aktivirati mladino, množice
/
ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2.
zastar.
sprejeti v redno delovno razmerje:
aktivirati oficirja
;
dal se je spet aktivirati
aktivíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju:
sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena
;
vključiti se med kulturne aktiviste
;
mladinski, sindikalni, strankarski aktivist
/
gejevski aktivist
//
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945
politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom:
aktivist od leta 1941
;
delovanje aktivistov
aktivístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem:
aktivistični miting
;
aktivistična mladina
;
rezultat aktivističnega dela
/
spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let
/
slabš.
aktivistično poseganje v družbeni razvoj
aktivístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju:
mladinska, politična, terenska aktivistka
/
bila je aktivistka za pravice žensk
aktivístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aktiviste:
aktivistovska vnema
/
slabš.
aktivistovski stil v njegovi noveli
aktivitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
delovanje
,
dejavnost
:
povečati aktiviteto
;
človekova aktiviteta
;
aktiviteta duha
aktivizácija
-e
ž
(
á
)
spravljanje v živahnejšo dejavnost:
povečati aktivizacijo
;
politična aktivizacija
;
aktivizacija mladine, množic
/
mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji
aktivízem
-zma
m
(
ī
)
dejavnost
,
delovanje
:
dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu
;
bil je poln življenjskega aktivizma
;
aktivizem mladine
//
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945
politično delovanje med ljudstvom:
doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma
/
slabš.
parolarski aktivizem
aktivizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od aktivizirati:
aktiviziranje delovnih ljudi
/
aktiviziranje vloženih sredstev
aktivizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:
aktivizirati skupino, množico
;
aktivizirati učence pri pouku
/
aktivizirati proizvodne kapacitete
aktívnost
-i
ž
(
ȋ
)
dejavnost
,
delovanje
:
obrtna združenja so povečala aktivnost
;
zanj je značilna borbena aktivnost
;
živahna diplomatska aktivnost
;
družbena, gospodarska, politična aktivnost
;
psihična aktivnost
;
literarna aktivnost preroditeljev
/
aktivnost kemijskih elementov
//
delavnost
,
prizadevnost
:
treba je podvojiti našo aktivnost
;
pripomoči k večji aktivnosti
;
aktivnost učencev pri pouku
sodelovanje, razgibanost
♦
astron.
aktivnost Sonca
skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let
;
šol.
svobodne aktivnosti
nekdaj
organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
áktovka
1
-e
ž
(
ā
)
torba za spise, knjige, navadno usnjena:
vzeti zvezek iz aktovke
;
usnjena aktovka
;
aktovka na zadrgo
;
dijak z aktovko v roki, pod pazduho
/
diplomatska aktovka
boljša, velika
áktovka
2
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
igra v enem dejanju;
enodejanka
:
pisec kratkih aktovk
aktuálen
-lna -o
prid.
, aktuálnejši
(
ȃ
)
1.
trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben:
aktualni dogodki, problemi
;
aktualna politika
;
aktualno vprašanje
/
njegovi članki so aktualni
;
drama je še vedno aktualna
/
zadeva je postala aktualna
nujna, važna
2.
dejanski
,
stvaren
:
aktualna in potencialna vrednost
aktualístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
ki poudarja sodobno problematiko:
idejna in aktualistična poezija
/
slabš.
aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje
aktualizácija
-e
ž
(
á
)
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje:
aktualizacija antične drame
;
aktualizacija pouka
;
težnja po aktualizaciji poezije
/
aktualizacija vprašanja
sprožitev, oživitev
aktualízem
-zma
m
(
ī
)
poudarjanje problematike:
v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem
;
aktualizem literature
/
gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
aktualizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od aktualizirati:
aktualiziranje programa
aktualizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
narediti aktualno, sodobno, posodobiti:
aktualizirati pouk
;
aktualizirati dramo, revijo
/
aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva
načeti, sprožiti
aktualizíran
-a -o:
nova, aktualizirana izdaja knjige
aktuálnopolítičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na aktualno politiko:
aktualnopolitična oddaja
;
aktualnopolitične razmere v državi
;
aktualnopolitično dogajanje
;
tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična
aktuálnost
-i
ž
(
ȃ
)
sodobna pomembnost, važnost, nujnost:
to daje njegovemu delu veliko aktualnost
;
politična aktualnost
;
žgoča aktualnost
;
aktualnost problematike
//
nav. mn.
pomemben ali zanimiv dogodek:
seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa
/
filmske aktualnosti
;
aktualnosti doma in v svetu
aktuár
-ja
m
(
ā
)
zavarovalni ali gospodarski matematik:
aktuar izračunava premije
//
nekdaj
nižji pisarniški uslužbenec, pisar:
sodni aktuar
aktuárski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na aktuarje:
aktuarski posli
akulturácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju:
nagla akulturacija priseljencev
;
avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard
akumulácija
-e
ž
(
á
)
zbiranje
,
nabiranje
,
kopičenje
:
akumulacija blaga
;
akumulacija energije, vode
♦
geogr.
odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter
//
ekon.
zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen:
zagotoviti, zmanjšati akumulacijo
;
denarna, družbena akumulacija
/
ustvarjati akumulacijo
/
akumulacija kapitala
spreminjanje presežne vrednosti v kapital
akumulacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na akumulacijo:
akumulacijski bazen
;
akumulacijsko jezero
/
akumulacijski fond, sklad
♦
elektr.
akumulacijska elektrarna
elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru
;
električna akumulacijska peč
peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
akumulatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ekon.
sposoben ustvarjati akumulacijo:
akumulativno podjetje
;
ta industrijska panoga je postala akumulativna
/
akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
akumulatívnost
-i
ž
(
ȋ
)
ekon.
sposobnost za ustvarjanje akumulacije:
povečati akumulativnost
;
nizka akumulativnost
;
akumulativnost naše industrije
;
stopnja akumulativnosti
akumulátor
-ja
m
(
ȃ
)
1.
elektr.
priprava za shranjevanje električne energije:
polniti, prazniti akumulator
;
avtomobilski akumulator
;
alkalni, svinčev akumulator
;
kapaciteta akumulatorja
2.
teh.
priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik:
parni, toplotni akumulator
akumulátorski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na akumulator:
a)
akumulatorska plošča, posoda
/
akumulatorski člen
ali
akumulatorska celica
osnovna enota akumulatorja
;
akumulatorska baterija
priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije
/
akumulatorski voziček
transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev
b)
akumulatorski tlak
;
akumulatorska para
akumulíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od akumulirati:
akumuliranje energije
/
akumuliranje kapitala
akumulírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
zbirati
,
nabirati
,
kopičiti
:
akumulirati energijo, paro, vodo
//
ekon.
zbirati, kopičiti sredstva za določen namen:
podjetje akumulira na račun potrošnikov
/
akumulirati kapital
spreminjati presežno vrednost v kapital
akumulíran
-a -o:
sklad akumuliranega denarja
zbranega, nabranega
akupresúra
-e
ž
(
ȗ
)
med.
zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa:
akupunktura in akupresura
akupresúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na akupresuro:
akupresurna točka
/
akupresurna masaža
akupunktúra
-e
ž
(
ȗ
)
med.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo:
ukvarjati se z akupunkturo
;
akupresura in akupunktura
/
zdravljenje z akupunkturo
akupunktúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na akupunkturo:
akupunkturne točke
/
akupunkturna igla
/
akupresurna masaža
/
akupunkturna terapija
;
akupunkturno zdravljenje
akupunkturíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo:
obisk pri akupunkturistu
akupunkturológ
-a
m
(
ọ̑
)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo:
zdravnik akupunkturolog
;
izpit za akupunkturologa
akurát
člen.
(
ȃ
)
zastar.
prav
,
natanko
:
akurat tako je hotel imeti
akuráten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
star.
točen
1
,
natančen
,
vesten
1
:
akuraten uradnik
;
čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten
akústičen
-čna -o
prid.
(
ú
)
1.
nanašajoč se na akustiko, zvočen:
akustični pojavi
;
akustični signal, učinek
;
podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije
/
akustičen prostor
;
dvorana je akustična
//
glasb.
nanašajoč se na proizvajanje zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja:
akustični instrument
;
akustična kitara
;
akustična oprema
;
akustično glasbilo
/
znani kitarist je igral z mnogimi vidnimi glasbeniki tradicionalne akustične glasbe
;
akustična zasedba
♦
les.
akustični les
les, ki duši ali krepi zvok
2.
nanašajoč se na sluh, slušen:
akustična prevara
/
akustični tip človeka
tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
akústičnost
-i
ž
(
ú
)
lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši:
preizkusiti akustičnost dvorane
;
dobra, slaba akustičnost arene, stadiona
akústik
-a
m
(
ú
)
strokovnjak za akustiko:
dela kot akustik za slušne aparate
akústika
-e
ž
(
ú
)
1.
nauk o zvoku:
glasbena, medicinska akustika
/
center, oddelek za akustiko
2.
prisotnost, kakovost zvoka v prostoru:
skrbeti za akustiko
;
strokovnjak za akustiko
;
težave z akustiko
/
dvorana ima dobro akustiko
je akustična
akušêr
-ja
m
(
ȇ
)
v francoskem okolju
pomočnik pri porodih, porodničar:
akút
-a
m
(
ȗ
)
jezikosl.
grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali nizki ton naglašenega dolgega zloga, ostrivec:
zaznamovati z akutom
//
nizki ton:
izgovoriti z akutom
akúten
-tna -o
prid.
, akútnejši
(
ȗ
)
1.
ki ga je treba rešiti, pereč:
akutni problemi
;
akutna kriza
;
akutno vprašanje
2.
med.
ki se hitro razvija:
akutni revmatizem
;
kronične in akutne bolezni
;
akutno vnetje slepiča
akutírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
jezikosl.
izgovoriti z nizkim tonom:
nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo
//
zaznamovati z akutom:
akutiraj črko
akutíran
-a -o:
akutiran samoglasnik
akútnost
-i
ž
(
ȗ
)
lastnost, značilnost akutnega:
akutnost problema
/
akutnost bolezni
ákuzativ
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
četrti sklon, tožilnik:
akuzativ duala
ákuzativen
-vna -o
prid.
(
ȃ
)
jezikosl.
tožilniški
:
akuzativni predmet
;
akuzativna zveza
akvadúkt
-a
m
(
ȗ
)
grad.
mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug:
še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
ákvafítnes
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti:
pol ure akvafitnesa
ákvakultúra
-e
ž
(
ȃ-ȗ
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov:
razvoj akvakulture
;
strokovnjak za akvakulturo
akvalúnga
-e
ž
(
ȗ
)
priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj:
skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami
;
potapljati se z akvalungo
akvamarín
-a
m
(
ȋ
)
zelenkasto moder drag kamen:
prstan z akvamarinom
//
zelenkasto modra barva:
črna barva se lepo sklada z akvamarinom
akvamarínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na akvamarin:
akvamarinski uhani
/
akvamarinske oči
;
knjiž.
akvamarinski somrak Egipta
ákvapláning
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
avt.
drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami:
zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga
akvarél
-a
m
(
ẹ̑
)
um.
slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami:
slikal je v akvarelu
//
slika v tej tehniki:
na steni visijo akvareli
;
razstava odličnih akvarelov
;
v prid. rabi:
akvarel barvice
vodene, vodne barvice
akvarélen
-lna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na akvarel:
akvarelni portret
;
akvarelna skica
/
akvarelna tehnika slikanja
/
akvarelne barve
akvarelíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor slika akvarele:
bil je izvrsten akvarelist
;
pren.
literarni akvarelist
akvarelístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki slika akvarele:
znana akvarelistka in krajinarka
akvárij
-a
m
(
á
)
steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin:
hraniti ribice v akvariju
;
šolski akvarij
//
prostor, poslopje za tako gojenje:
v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
akvárijski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na akvarij:
akvarijska rastlina
;
akvarijske ribe
/
akvarijski grelec
;
akvarijska posoda
akvaríst
-a
m
(
ȋ
)
kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju:
izkušen akvarist
;
društvo akvaristov
akvarístika
-e
ž
(
í
)
gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju:
ukvarjati se z akvaristiko
;
ljubitelj akvaristike
//
nauk o tem:
nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
akvaterárij
-a
m
(
á
)
zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk:
šolski akvaterarij
akvatínta
-e
ž
(
ȋ
)
um.
grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega:
jedkanica je kombinirana z akvatinto
;
barvna akvatinta
//
odtis v tej tehniki:
razstavila je v glavnem akvatinte
;
zbirka akvatint
akvavít
-a
m
(
ȋ
)
žgana pijača:
steklenica z akvavitom
akvedúkt
-a
m
(
ȗ
)
grad.
akvadukt
:
iz megle so štrleli loki akvedukta
akvilêjski
-a -o
(
ȇ
)
pridevnik od Akvileja:
akvilejski patriarh
akvirírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
pridobivati
,
nabirati
:
akvirirati naročnike za časopis
akvizícija
-e
ž
(
í
)
knjiž.
pridobivanje
,
nabiranje
:
akvizicija naročnikov, zavarovancev
/
ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča
pridobitev
akvizitêr
-ja
m
(
ȇ
)
kdor ponuja, prodaja izdelke, storitve in zbira naročila zanje po domovih:
nasedati akviziterjem
;
iznajdljiv, nadležen, vsiljiv akviziter
;
zavarovalniški akviziter
;
akviziter za časopis, za knjižne zbirke, za likalnike, sesalnike
/
lažen, nepooblaščen akviziter
akvizitêrski
-a -o
(
ȇ
)
pridevnik od akviziter:
akviziterski uspeh
;
akviziterska služba
akvizitêrstvo
-a
s
(
ȇ
)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev in zbiranje naročil zanje po domovih:
ukvarjati se z akviziterstvom
/
telefonsko akviziterstvo
àla
medm.
(
ȁ
)
pog.
1.
izraža ukaz, spodbudo;
alo
:
ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala!
2.
izraža presenečenje;
na!
:
komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje
à la
[
ala
]
prisl.
,
knjiž.
po načinu, v slogu:
burka à la Nestroy
♦
gastr.
špageti à la milanaise
pripravljeni na milanski način
alabáster
-tra
m
(
ā
)
mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov:
relief, vaza iz alabastra
;
njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
alabástrn
-a -o
prid.
(
ā
)
ki je iz alabastra:
alabastrn kip
;
alabastrna ura, vaza
;
pren.
alabastrn vrat
alabástrno
prisl.
:
alabastrno bele roke
alabástrov
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na alabaster:
alabastrov prah
/
alabastrova posoda
alabastrna
alabastrovína
-e
ž
(
í
)
zastar.
izdelki iz alabastra:
zbirati alabastrovino
alabástrski
-a -o
prid.
(
ā
)
tak kot iz alabastra:
alabastrske roke
;
alabastrska ramena
/
zastar.
alabastrska svetilka
alabastrna
à la carte
[
alakárt
]
prisl.
(
ȃ
)
gost.
po izbiri z jedilnika:
obedovati à la carte
alárm
-a
m
(
á
)
1.
zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah:
dati alarm pri požaru
;
gasilski, letalski alarm
/
sirene tulijo alarm
;
četni trobentač je zatrobil alarm
;
lažni alarm
//
naprava, ki daje tak znak:
sprožil se je požarni, protivlomni alarm
;
izklopiti, vklopiti alarm
;
vlomilci so najprej onesposobili alarm
;
avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
//
naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh:
zazvonil je alarm
;
nastaviti alarm
;
vibracijski alarm
;
alarm na mobilniku, na uri
♦
strojn.
zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
//
čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih:
alarm je trajal pol ure
;
med alarmom so bili v zaklonišču
;
sirene naznanjajo konec alarma
2.
pog.,
ekspr.
nemir
,
hrup
:
ves ta alarm je nepotreben
;
njihov prihod je vzdignil velik alarm
alarmánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ki vzbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv:
alarmantni glasovi
;
spet krožijo alarmantne vesti
;
alarmantno znamenje bolezni
alármen
-mna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na alarm:
alarmni znak, zvonec
;
alarmna naprava
opozorilna, svarilna
/
poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
alarmírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji;
opozoriti
,
obvestiti
:
alarmirati gasilce, policijo
;
alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence
/
čete niso pravočasno alarmirali
//
vznemiriti
,
razburiti
:
novica je alarmirala vse mesto
alarmíran
-a -o:
vsa okolica je bila alarmirana
álba
-e
ž
(
ȃ
)
rel.
dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov:
obleči si albo
albanístika
-e
ž
(
í
)
veda o albanskem jeziku in književnosti:
razvoj albanistike
albánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Albance ali Albanijo:
albanski jezik
;
albanska meja
albánščina
-e
ž
(
ȃ
)
albanski jezik:
uporaba, uvedba albanščine
;
dnevnik, knjiga v albanščini
álbatros
-a
m
(
ȃ
)
zelo velika morska ptica, podobna galebu:
nad ladjo je krožil albatros
;
orjaški albatrosi
albín
-a
m
(
ȋ
)
biol.
človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik:
albini so občutljivi za sončne žarke
albinízem
-zma
m
(
ī
)
biol.
pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost:
delni, popolni albinizem
;
albinizem živali
albínka
-e
ž
(
ȋ
)
biol.
ženska ali žival, ki ji primanjkuje pigmenta, beličnica:
fotografiral je albinko
/
tudi mama mladička je albinka
albíno
-a
m
(
ȋ
)
biol.
albin
:
delati poskuse na albinih
;
v prid. rabi:
albino postrv
albít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec:
albižàn
in
albižán -ána
m
(
ȁ á; ȃ
)
pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske ločine:
gibanje albižanov so v krvi zadušili
álbum
-a
m
(
ȃ
)
1.
knjiga za vlaganje fotografij, znamk:
listati po albumu s fotografijami
;
družinski album
;
filatelistični album
♦
pravn.
album hudodelcev
nekdaj
s fotografijami večjih hudodelcev
2.
spominska knjiga:
pesmi in risbe v dekliškem albumu
3.
umetniški zbornik:
album francoskih impresionistov
/
Prešernov album
albúmen
-a
m
(
ú
)
med.
beljakovina
:
albumen v seču
albumín
-a
m
(
ȋ
)
biol.,
kem.
enostavna, v vodi topna beljakovina:
mlečni, serumski albumin
;
trdenje albumina
albumínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na albumin:
albuminska snov
/
albuminsko lepilo
albuminuríja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem:
álbumski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na album:
albumski list
/
albumski verzi
aldehíd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov:
aldehid ocetne kisline
;
uporaba aldehidov
aldehíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aldehid:
aldehidna skupina
al dénte
--
v prid. rabi
(
ẹ̑
)
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost:
al dente rižota
in
rižota al dente
;
al dente testenine
in
testenine al dente
;
jed kuhamo, dokler riž ni al dente
;
prisl.
kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
aleatóren
-rna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
odvisen od naključja:
aleatoren izid
aleatóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
glasb.
značilen za aleatoriko:
aleatorični kontrapunkt
;
aleatorični način komponiranja
aleatórika
-e
ž
(
ọ́
)
glasb.
komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih:
skladba sloni na načelih aleatorike
alegóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na alegorijo:
alegorična oseba, slika
;
alegorično prikazovanje
/
alegorična interpretacija dela
alegóričnost
-i
ž
(
ọ́
)
knjiž.
lastnost, značilnost alegoričnega:
alegoričnost njegove drame
alegoríja
-e
ž
(
ȋ
)
lit.
prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba:
avtor ljubi alegorije
/
izražati se z alegorijami
//
umetniško delo s takim prikazovanjem:
srednjeveške moralitete in alegorije
/
alegorija zmage
alegórika
-e
ž
(
ọ́
)
knjiž.
lastnost, značilnost alegoričnega:
alegorika in simbolika
alegorizácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
alegorično prikazovanje:
iz antike prevzeta alegorizacija števil
alêja
-e
ž
(
ȇ
)
knjiž.
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored:
sprehajati se po aleji
;
kostanjeva, topolova aleja
/
aleja mogočnih dreves
aleksandrínec
-nca
m
(
ȋ
)
lit.
šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici:
pesem je napisana v aleksandrincih
;
francoski aleksandrinec
aleksandrínka
-e
ž
(
ȋ
)
od druge polovice 19. stoletja do 1945
ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji:
njena mati je bila aleksandrinka
;
potomci, sorodniki aleksandrink
;
usoda, življenje aleksandrink
;
razstava, roman o aleksandrinkah
aleksandrínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo:
aleksandrinska doba
/
aleksandrinska umetnost
♦
lit.
aleksandrinski verz
šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
alelúja
1
-e
ž
(
ȗ
)
rel.
obredni enobesedni velikonočni spev:
zapeti alelujo
;
radostna aleluja
●
knjiž.
voščiti veselo alelujo
veliko noč
♦
etn.
jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
alelúja
2
medm.
(
ȗ
)
rel.
izraža veselje, hvalo Bogu:
Gospod je vstal, aleluja
;
sam.:
vriskajoč pojejo svoj aleluja
alergén
-a
m
(
ẹ̑
)
med.
snov, ki vzbuja alergijo:
za nekatere je cvetni prah alergen
alêrgičen
-čna -o
prid.
(
é
)
nanašajoč se na alergijo:
alergičen bolnik
;
alergičen na določene snovi, za cvetni prah
/
alergična obolenja
;
alergična reakcija
;
pren.
vemo, da je alergičen na to vprašanje
alêrgičnost
-i
ž
(
é
)
med.
značilnost alergičnega človeka:
ugotavljati alergičnost
/
pren.
alergičnost na priseljence
alergíja
-e
ž
(
ȋ
)
preobčutljivost organizma za določene snovi:
alergija na gluten, mlečne izdelke
;
alergija na cvetni prah, pršice
;
alergija na beljakovine, za beljakovine
;
najpogostejši povzročitelji alergij
;
zdravljenje kožne alergije
;
sredstva proti alergiji
alergíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na alergijo:
zdravljenje alergijskih bolezni
;
alergijska reakcija
;
alergijsko vnetje nosne sluznice
alêrgik
-a
m
(
é
)
alergičen človek:
živilo je primerno tudi za alergike
;
hudi alergiki
;
alergik na cvetni prah
alergogén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
ki povzroča alergijo:
alergogeni cvetni prah v zraku
;
alergogena rastlina
;
alergogena snov
;
alergogeno živilo
alergologíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
proučevanje in zdravljenje alergij:
ukvarjati se z alergologijo
/
oddelek za alergologijo
alergolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na alergologijo:
alergološki test
;
alergološka diagnostika
;
alergološke študije
/
alergološka ambulanta
álfa
-e
tudi
--
ž
(
ȃ
)
prva črka grške abecede:
alfa [α], beta, gama
●
ekspr.
to je alfa in omega znanosti
temeljna, glavna stran
álfa
--
kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti:
kot alfa meri 45°
;
odstavek alfa
♦
fiz.
žarki alfa
in
alfa žarki
jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju
;
metal.
železo alfa
in
alfa železo
čisto železo, obstojno pod 910 °C
alfabét
-a
m
(
ẹ̑
)
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici;
abeceda
:
povedati alfabet
;
urediti imena po alfabetu
;
grški alfabet
alfabetárij
-a
m
(
á
)
po abecedi urejen seznam:
pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja
alfabétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
star.
abeceden
:
alfabetični seznam
alfabetíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od alfabetirati:
alfabetírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
urejati po abecedi, abecedirati:
alfabétski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
abeceden
:
alfabetska ureditev
álfanumêričen
-čna -o
prid.
(
ȃ-é
)
ki je sestavljen iz črk in številk, črkovno-številski:
alfanumerični podatek, znak
;
alfanumerična tipka, tipkovnica
;
alfanumerično označevanje
álfa rómeo
tudi
álfa roméo -a
m
(
ȃ, ọ̑; ȃ, ẹ̑
)
avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo:
alfa romeo rumene barve
al fresco
[
alfrésko
]
prisl.
(
ẹ̑
)
um.
na svež omet:
slikati al fresco
;
v prid. rabi:
al fresco slikarstvo
álga
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi:
z algami preprežen kanal
;
morske alge
♦
bot.
rdeče, rjave, zelene alge
;
bičkaste alge
;
kremenaste alge
s kremenasto lupinico, Diatomeae
álgast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
poln alg:
algaste mlake
algébra
tudi
álgebra -e
ž
(
ẹ̑; ȃ
)
veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki:
razvoj algebre
/
danes je na urniku algebra namesto geometrije
;
učbenik algebre
algebráičen
-čna -o
prid.
(
á
)
mat.
nanašajoč se na algebro:
algebraična enačba
/
algebraično število
algebrájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
mat.
nanašajoč se na algebro:
algebrajska enačba, funkcija
algébrski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
mat.
nanašajoč se na algebro:
algebrska enačba, funkcija
/
algebrsko število
algébrsko
prisl.
:
seštevati algebrsko
algónkij
-a
m
(
ọ̄
)
geol.
mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja:
skladi algonkija
algorítem
-tma
m
(
í
)
mat.
navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku:
določiti algoritem
;
algoritem za deljenje večmestnih števil
/
Evklidov algoritem
postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
algôvnica
-e
ž
(
ȏ
)
zool.
med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques:
àli
1
člen.
(
ȁ
)
1.
izraža veliko mero povedanega:
ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal!
/
iron.
ali si (mi) pameten!
2.
uvaja vprašanje:
ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno?
/
to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj?
/
Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo?
(I. Cankar)
torej
3.
ekspr.,
v retoričnem vprašanju
poudarja nasprotno trditev:
stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj?
prav nič
;
ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal?
še nikoli
//
ekspr.
izraža ukaz:
ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
//
izraža nevoljo, presenečenje:
ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
àli
2
in
ali
vez.
(
ȁ
)
1.
v ločnem priredju
za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a)
ki se vsebinsko izključujejo:
vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd
;
ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine
;
jaz ali ti, eden mora odnehati
;
recite da ali ne
/
ali ne more ali noče, uči se ne
;
bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti
;
včasih okrepljen
ali ubogaj ali boš pa tepen
v nasprotnem primeru
b)
ki kažejo na možnost izbire:
naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige
;
naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug
;
pisar.
nastop službe takoj ali po dogovoru
/
srbski ali hrvaški jezik
;
marec ali sušec
;
v naslovih knjig
Veseli dan ali Matiček se ženi
//
za popravek ali dopolnitev prej povedanega:
upanja je zelo malo ali pa nič
;
vrne se čez dve uri ali še prej
;
za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka
;
poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
●
pog.
leto dni ali kaj je od tega
približno
;
ekspr.
prej ali slej bomo tudi z njim obračunali
nekoč gotovo
;
ekspr.
čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša
sploh ne
;
ekspr.
rada ali nerada, vrnila se bo
tudi proti svoji volji
;
ekspr.
naj bo tako ali drugače, jaz ostanem
kakorkoli
2.
star.,
v protivnem priredju
za izražanje
a)
nasprotja s prej povedanim;
pa
2
,
a
5
,
toda
:
bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali
;
stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil
;
ekspr.
denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim
/
včasih okrepljen
odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b)
nepričakovane posledice:
konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3.
v vprašalnih odvisnih stavkih
za uvajanje vprašanja:
še enkrat te vprašam, ali boš šel
/
kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
//
za izražanje domneve, negotovosti:
ne vem, ali je še živ
;
ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4.
ekspr.,
v prislovni rabi
za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti:
moraš se odločiti: ali – ali
aliánsa
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
politična ali vojaška zveza držav:
ustanoviti alianso
;
član alianse
♦
zgod.
sveta aliansa
zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza
//
zveza
,
društvo
,
organizacija
:
mednarodna aliansa žena
álias
člen.
(
ȃ
)
knjiž.
drugače povedano, z drugim imenom, po domače:
zraven je bil Janez Kotar, alias Maček
alíbi
tudi
álibi -ja
m
(
ȋ; ȃ
)
dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja:
imeti alibi
;
neizpodbiten alibi
/
dokazati svoj alibi
//
knjiž.
opravičilo
,
izgovor
:
to je njegov moralni alibi
alienácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje:
proučevati alienacijo
;
alienacija posameznika od družbe
/
alienacija proizvoda človekovega dela
alienacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od alienacija:
alienacijska problematika
alieníranost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
značilnost alieniranega človeka, odtujenost:
alieniranost se manifestira na različne načine
/
občutek alieniranosti
alienírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
izgubljati svoje bistvo, odtujevati se:
v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira
;
človek se alienira v mehanizaciji življenja
alieníran
-a -o:
alienirano delo
alifátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
kem.
ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi:
alifatski amin
;
alifatske spojine
aligátor
-ja
m
(
ȃ
)
krokodil s širokim gobcem:
loviti aligatorje
♦
zool.
kitajski, misisipski aligator
aliíran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.,
v zvezi
aliirane države, sile
države, sile, s sporazumom združene v zvezo:
aliirane in asociirane države
aliíranec
-nca
m
(
ȋ
)
član alianse, zaveznik:
alikvóten
tudi
alikvôten -tna -o
prid.
(
ọ̑; ó
)
knjiž.
ki deli celoto brez ostanka:
četrtina je alikvotni del celote
/
alikvotni delež dediščine
♦
glasb.
alikvotni toni
toni, sozveneči z osnovnim tonom
alimentácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
plačevanje alimentov:
doseči za otroka redno mesečno alimentacijo
alimentacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski:
alimentacijski prispevek
/
alimentacijski spor
;
alimentacijska pravica zakonca
alimentáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
med.,
v zvezi z
zastrupitev, obolenje
ki ga povzroči hrana:
alimênti
tudi
aliménti -ov
m
mn.
(
é ē; ẹ́ ẹ̄
)
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina:
nezakonski oče mora plačevati alimente
;
prejemati alimente
;
tožila ga je za alimente
alimentírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
preživljati
,
vzdrževati
:
alimentirati otroke
;
pren.
alimentirati investicijske sklade iz amortizacije
a límine
prisl.
(
ȋ
)
knjiž.
kratko malo, kar takoj:
a limine zavrniti prošnjo
alinêa
in
alinêja
tudi
alínea
tudi
alíneja
ž
(
ȇ; ȋ
)
knjiž.
odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi:
druga alinea člena 3
alíra
in
alura -e
[
alíra
]
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
zastar.
vedenje
2
,
ravnanje
,
navade
:
gosposke alire
aliterácija
-e
ž
(
á
)
lit.
ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik:
v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
alizarín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
rdeče čimžno barvilo:
naravni, sintetični alizarin
aljáški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Aljasko:
aljaško rudno bogastvo
♦
vrtn.
aljaška pacipresa
aljehínka
-e
ž
(
ȋ
)
šah.
otvoritev igre, ki jo je uvedel Aljehin:
álk
-a
m
(
ȃ
)
zool.
pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca:
veliki alk
álka
-e
ž
(
ȃ
)
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč:
zmagal je na alki
//
ta obroč:
tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
alkaidovec
tudi
alkájdovec
-vca
[
alkájdovəc
]
m
(
ȃ
)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida:
alkaidovci in talibani
alkájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
lit.,
v zvezi
alkajska kitica
kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec:
alkálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na alkalije, lužnat:
alkalna raztopina
;
alkalna reakcija
/
alkalna tla
/
alkalne kovine
alkalijske
alkáličen
-čna -o
prid.
(
á
)
kem.
alkalen
:
alkalična raztopina
/
alkalična reakcija
alkáličnost
-i
ž
(
á
)
kem.
alkalnost
:
alkaličnost seča
alkálija
-e
ž
(
á
)
kem.
hidroksid alkalijskih kovin:
poškodbe z alkalijami
alkálijski
-a -o
prid.
(
á
)
kem.,
v zvezi
alkalijska kovina
mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen:
lastnosti alkalijskih kovin
alkalimetríja
-e
ž
(
ȋ
)
kem.
merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin:
alkalizácija
-e
ž
(
á
)
kem.
postopek, s katerim naredimo kaj alkalno:
alkalizacija raztopine
alkalizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
kem.
narediti kaj alkalno:
alkalizirati raztopino
alkálnost
-i
ž
(
ȃ
)
kem.
lastnost alkalij:
močna alkalnost natrijevega luga
;
stopnja alkalnosti
alkaloíd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem:
alkaloidi so navadno strupeni
;
uporabljati alkaloide za zdravila
alkalóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
zastrupitev z alkalnimi snovmi:
alkaloza krvi
álkar
-ja
m
(
ȃ
)
tekmovalec na alki:
sprevod alkarjev na konjih
;
tekmovanje alkarjev
alkíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
kem.,
v zvezi
alkidna smola
umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:
alkimíja
-e
ž
(
ȋ
)
v srednjem veku
veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro:
ukvarjal se je z alkimijo
//
knjiž.
skrivnostna umetnost, čarovnija:
alkimija besed, ustvarjanja
alkimíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor se ukvarja z alkimijo:
srednjeveški alkimisti
/
knjiž.
alkimisti besed
alkimístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo:
alkimistična delavnica
;
alkimistično eksperimentiranje
alkohól
-a
m
(
ọ̑
)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa:
sok vsebuje tudi nekaj alkohola
;
konzervirati, raztopiti v alkoholu
/
ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦
kem.
alkohol
alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome
;
etilni alkohol
etanol, etilalkohol
;
metilni alkohol
metanol, metilalkohol
;
primarni alkohol
alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
//
alkoholna pijača:
zdržati se alkohola
;
biti vdan alkoholu
;
ta človek prenese velike količine alkohola
alkoholát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
spojina alkohola s kovino:
kondenziranje estrov z alkoholati
alkohólen
-lna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na alkohol:
alkoholni aperitiv
;
alkoholne pijače
/
alkoholni sen
;
alkoholne blodnje
♦
kem.
alkoholno vrenje
pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino
;
med.
alkoholni bledež
;
alkoholna intoksikacija
;
pravn.
alkoholna kriminaliteta
alkohóličarka
-e
ž
(
ọ́
)
ženska, ki pretirano uživa alkoholne pijače:
neozdravljiva alkoholičarka
alkohóličen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na alkoholike:
alkoholična klinika
/
zastar.
alkoholične pijače
alkoholne
alkohólik
-a
m
(
ọ́
)
kdor pretirano uživa alkoholne pijače:
pravijo, da je alkoholik
;
kroničen, notoričen alkoholik
;
dispanzer za alkoholike
alkoholízem
-zma
m
(
ī
)
pretirano uživanje alkoholnih pijač:
vdaja se alkoholizmu
;
kronični alkoholizem
;
boj proti alkoholizmu
//
nagnjenje k temu:
dedni alkoholizem
alkoholizíranost
-i
ž
(
ȋ
)
stanje alkoholiziranega človeka:
nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika
;
stopnja alkoholiziranosti
alkoholizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
dodajati čemu alkohol:
alkoholizirati kompot
;
alkoholizirati vino
alkoholizíran
-a -o
opit
,
pijan
:
alkoholiziran človek
;
voznik je bil alkoholiziran
alkohôlnat
-a -o
prid.
(
ȏ
)
ki vsebuje alkohol:
alkoholnata tekočina
alkohológ
-a
m
(
ọ̑
)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola:
alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu
;
psihiater in alkoholog
alkoholomán
-a
m
(
ȃ
)
med.
kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač:
zdravljenje alkoholomanov
alkoholomaníja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač:
alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen
alkoholométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:
alkohólov
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od alkohol:
alkoholova vnetljivost
alkohôlski
-a -o
prid.
(
ȏ
)
alkoholen
alkoskóp
tudi
alkoskòp
-ópa
m
(
ọ̑; ȍ ọ́
)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku;
alkotest
:
alkoskop je nameril dva promila
álkotést
-a
m
(
ȃ-ẹ̑
)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku:
elektronski alkotest
;
preizkus z alkotestom
//
postopek za ugotavljanje te stopnje:
odkloniti, opraviti alkotest
álkotéster
-ja
m
(
ȃ-ẹ́
)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku:
alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola
;
digitalni alkotester
;
policijski alkotester
alkôva
-e
ž
(
ȏ
)
knjiž.
večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem:
alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa
;
posteljo ima v alkovi materine spalnice
;
soba z alkovo
alkôven
1
-vna
m
(
ȏ
)
knjiž.
alkova
:
postelja stoji v alkovnu
alkôven
2
-vna -o
(
ȏ
)
pridevnik od alkova:
alkovni zastori
allegretto
[
alegréto
]
prisl.
(
ẹ̑
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
nekoliko hitro:
allegro
[
alégro
]
prisl.
(
ẹ̑
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
hitro
:
igrati allegro
allegro
-a
m
stavek ali skladba v tem tempu:
igriva lahkotnost v allegru
all inclusive
--
[
ól inklúziu̯
]
v prid. rabi
(
ọ̑, ȗ
)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo:
all inclusive ponudba
in
ponudba all inclusive
;
all inclusive programi
in
programi all inclusive
álma máter
álme máter
tudi
-- --
ž
(
ȃ, ā
)
vznes.
univerza
:
drugo desetletje obstoja naše alme mater
almanáh
-a
m
(
ā
)
publikacija s prispevki več avtorjev;
zbornik
,
letopis
:
društvo je ob obletnici izdalo almanah
;
pesniški almanah
;
sodelavec, urednik almanaha
♦
navt.
navtični almanah
periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
almanáhovec
-vca
m
(
ā
)
sodelavec almanaha:
almanáhovski
-a -o
(
ā
)
pridevnik od almanah:
almanahovska poezija
almandín
-a
m
(
ȋ
)
min.
vijoličasti različek granata:
álmožna
-e
ž
(
á
)
zastar.
miloščina
:
deliti, prositi almožno
àlo
tudi
aló
medm.
(
ȁ; ọ̑
)
izraža ukaz, spodbudo:
alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven!
//
pri nagovoru
izraža opozorilo:
alo, fant, kdaj si pa prišel?
alocírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
fin.
razdeljevati, razporejati za določen namen:
denar alocirajo v razvojne potenciale
;
optimalno, ustrezno alocirati kaj
alocíran
-a -o:
alocirani dolg
;
alocirane obveznosti banke
;
alocirana sredstva državnega proračuna
alód
tudi
alódij -a
m
(
ọ̑; ọ́
)
zgod.
dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti:
pridobiti alod
;
lastniki svobodnih alodov
alodiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na alod, alodij:
alodialna posest
/
alodialne zadeve
alofón
-a
m
(
ọ̑
)
jezikosl.
varianta fonema zaradi spremenjenega okolja:
àlógičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ọ́
)
ki se ne sklada z logiko:
alogično čustvo
;
alogično mišljenje
/
po njegovem mnenju je ženska alogična
àlógičnost
-i
ž
(
ȁ-ọ́
)
značilnost alogičnega:
alogičnost misli
/
to vodi v alogičnost
;
moderna alogičnost
alogízem
-zma
m
(
ī
)
kar se ne sklada z logiko:
v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
alohtón
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
ki je po izvoru od drugod:
alohtone rastline
♦
geol.
alohtoni premog
premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
alója
in
áloa -e
ž
(
ọ̑; ā
)
agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi:
aloja je vzcvetela po sto letih
;
sprehajati se med alojami in palmami
♦
farm.
odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
alójev
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na alojo:
alojevi listi
/
alojev sok
alojzijevíščnik
-a
m
(
ȋ
)
v drugi polovici 19. stoletja
gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče:
v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
alojzijevíški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Alojzijevišče:
alojzijeviški vodja
/
alojzijeviška vzgoja
alójzijevski
-a -o
prid.
(
ọ́
)
ekspr.
po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:
alojzijevski mladenič
/
iron.
njegova mladost ni bila alojzijevska
alójzijski
-a -o
prid.
(
ọ́
)
ekspr.
po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:
alójznik
-a
m
(
ọ̑
)
alojzijeviščnik
:
bil je sprejet med alojznike
alokácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
načrtno razdeljevanje, načrtna delitev:
odločati o alokaciji dobička
;
alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih
;
alokacija dela
alomórf
-a
m
(
ọ̑
)
jezikosl.
varianta morfema zaradi spremenjenega okolja:
predlog h je alomorf predloga k
alónža
-e
ž
(
ọ̑
)
fin.
podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve:
alopát
-a
m
(
ȃ
)
med.
kdor zdravi z alopatijo:
alopati in homeopati
alopátičen
-čna -o
(
á
)
pridevnik od alopatija:
alopatično zdravljenje
alopatíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni:
alotrópen
-pna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na alotropijo:
alotropne oblike ogljika
alotropíja
-e
ž
(
ȋ
)
kem.
lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik:
alotropija ogljika
alpáka
1
-e
ž
(
ȃ
)
1.
južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako:
alpako imajo za tovorno žival
;
volna alpake
//
tanka tkanina iz volne te živali:
suknjič iz alpake
2.
tekst.
cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne:
dva metra alpake
;
v prid. rabi:
alpaka volnena tkanina za plašče
alpáka
2
-e
ž
(
ȃ
)
zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro:
pribor iz alpake
;
v prid. rabi:
alpaka srebro
alpákast
1
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ki je iz tkanine alpaka:
alpakast jopič
alpákast
2
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ki je iz kovine alpaka:
alpakast jedilni pribor
al pári
prisl.
(
ȃ
)
fin.
enako imenski vrednosti, enako za enako:
menjati al pari
/
tečaj al pari
enak začetnemu oziroma uradnemu
alpíd
-a
m
(
ȋ
)
antr.
pripadnik alpske rase:
alpidi in baltidi
alpín
-a
m
(
ȋ
)
v Italiji
vojak enote, izurjene za operacije v gorah;
alpinec
:
alpine je prisilil k predaji
alpínec
-nca
m
(
ȋ
)
1.
v Italiji
vojak enote, izurjene za operacije v gorah:
ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2.
šport. žarg.
alpski smučar:
smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
alpinétum
in
alpinét -a
m
(
ẹ̑
)
smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras:
urediti alpinetum
;
alpinetum in arboretum
/
Alpinetum Juliana v Trenti
alpiníst
-a
m
(
ȋ
)
kdor se ukvarja z alpinistiko:
biti navdušen alpinist
;
visokogorski, zimski alpinist
alpinístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem:
alpinistični klub
;
alpinistični odsek Planinske zveze
/
alpinistična dejavnost
;
organizirati planinska in alpinistična predavanja
alpinístika
-e
ž
(
í
)
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh:
vrhunska, zimska alpinistika
;
razvoj alpinistike
//
alpinizem
alpinístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki se ukvarja z alpinistiko:
slovenske alpinistke
;
uspešna, vrhunska alpinistka
;
vzpon alpinistke
alpinízem
-zma
m
(
ī
)
veda o Alpah in alpinistiki:
nerešena vprašanja alpinizma
//
alpinistika
:
v alpinizmu je šele začetnik
alpínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na alpinec 1:
alpinska vojaška enota
2.
alpinističen
:
alpinski klub
3.
bot.
ki je nad zgornjo gozdno mejo:
alpinska flora
alpínum
-a
m
(
ȋ
)
alpinetum
:
lepo urejen alpinum
álpski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Alpe:
lepota alpskega sveta
;
alpske dežele
;
alpsko podnebje
;
alpsko rastlinstvo
/
alpski vrt
alpinetum
♦
alp.
alpska dolina
dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora
;
antr.
alpska rasa
;
arhit.
alpska hiša
hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami
;
bot.
alpski zvonček
visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella
;
alpska možina
;
alpska nebina
;
lit.
alpska poskočnica
kitica iz štirih verzov v amfibrahih
;
šport.
alpski smučar
športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem
;
tekmovanje v alpski kombinaciji
tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu
;
alpsko smučanje
ált
-a
m
(
ȃ
)
nizek ženski ali deški glas:
poje alt
/
govoriti z altom
;
ima prijeten alt
♦
glasb.
prvi alt
//
nav. mn.
altistka ali altist:
nastopili so soprani in alti
altána
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju:
altana z visokimi okni
;
hiše z altanami in balkoni
//
senčnica
1
,
uta
:
vrt z altano
álter
--
prid.
(
ȃ
)
pog.
1.
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno;
alternativen
:
alter glasba
in
alterglasba, alter kultura
in
alterkultura
//
v zvezi
alter scena
in
alterscena
področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega:
meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2.
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:
režiser filma je alter
//
v zvezi
alter scena
in
alterscena
skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:
stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
alterácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
sprememba
,
menjava
:
alteracija glasu
/
duševna alteracija
♦
glasb.
alteracija
kromatično zvišanje ali znižanje tona
;
med.
maligna alteracija tkiva
álter égo
álter éga
in
-- --
m
(
ȃ, ẹ̑
)
knjiž.
duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz:
lahko mu zaupaš, to je moj alter ego
//
oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja:
glavni junak romana je pisateljev alter ego
alterírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
spremeniti
,
menjati
:
alterirati glas, sodbo
♦
med.
tkivo alterira
se spremeni
alteríran
-a -o:
duševno alteriran človek
♦
glasb.
alteriran ton
kromatično zvišan ali znižan ton
alternácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
izmenično vrstenje, menjavanje:
na festivalu so peli popevke v alternaciji
;
alternacija težjih vlog
;
alternacija učiteljev pri pouku
alternatíva
-e
ž
(
ȋ
)
1.
položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo:
biti, stati pred alternativo
;
znajti se pred alternativo
//
ena od dveh izključujočih se možnosti:
miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2.
kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno:
iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu
;
družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa
;
privlačna, uporabna brezplačna alternativa
;
dobrodošla razvojna alternativa
3.
skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:
predstavniki alternative
/
razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
//
dejavnost take skupine, navadno kulturna:
festival alternative
;
denar za alternativo
;
država je alternativo pripravljena priznati za kulturo
alternatívec
-vca
m
(
ȋ
)
1.
pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:
njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci
;
skupina alternativcev in pankerjev
2.
pog.
(alternativni) zdravilec
:
dialog med alternativci in uradno medicino
alternatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na alternativo:
sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev
;
mnenja so precej alternativna
izključujoča se
/
alternativni način, predlog
;
alternativni viri energije
ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni
;
alternativna glasba, kultura
;
alternativne metode zdravljenja
;
alternativna goriva
ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna
;
alternativno vprašanje, mnenje
;
alternativna zdravilka
ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine
/
različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila
;
alternativno gibanje
♦
ekon.
alternativna uporaba sredstev
uporaba za različne namene
2.
nanašajoč se na alternacijo:
predlagali so alternativne guvernerje
;
alternativno petje
alternatívka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
pripadnica skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:
izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2.
pog.
(alternativna) zdravilka
:
na pregled je šla k alternativki
alternatívnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost alternativnega:
spodbujati kreativnost in alternativnost
alternátor
-ja
m
(
ȃ
)
elektr.
stroj za proizvajanje izmenične napetosti:
trifazni alternator
alternírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
izmenoma se vrstiti, menjavati se:
v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki
;
alternirati s soigralcem
alternirajóč
-a -e:
mat.
alternirajoče zaporedje
zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
altiméter
-tra
m
(
ẹ̄
)
teh.
priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine;
višinomer
:
altimeter kaže dva tisoč metrov
;
altimeter za alpiniste
altíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor poje alt:
altístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki poje alt:
nastopila je znana altistka
altokúmulus
-a
m
,
mn.
altokúmuli
tudi
altokúmulusi
(
ȗ
)
meteor.
oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
altostrátus
-a
m
,
mn.
altostráti
tudi
altostrátusi
(
ȃ
)
meteor.
polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
áltovski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na alt:
altovski glas
/
altovska arija
♦
glasb.
altovski ključ
C ključ na tretji črti črtovja
;
altovska oboa
oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna
altruíst
-a
m
(
ȋ
)
altruističen človek, nesebičnež:
bil je velik altruist
;
oče altruist, sin pa tak egoist!
altruístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
poln altruizma, nesebičen:
altruističen človek
;
njegovo ravnanje je altruistično
altruístka
-e
ž
(
ȋ
)
altruistična ženska:
je altruistka in rada pomaga ljudem
altruízem
-zma
m
(
ī
)
ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost:
njegov altruizem je občudovanja vreden
;
storiti kaj iz altruizma
áltsaksofón
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
glasb.
saksofon z višje ležečim tonskim obsegom:
alú
--
v prid. rabi
(
ȗ
)
teh.
aluminijast
:
mesne jedi, zavite v alu folije
/
alu pekač
aludírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
prikrito meriti na kaj, namigovati:
članek aludira na takratne politične razmere
;
ne vem, na koga aludira s tem
alúmen
-mna
m
(
ú
)
nav. mn.
kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo:
alumni so plesali na gala večeru
;
klub alumnov
;
stiki z alumni naše fakultete
/
Društvo alumnov Veterinarske fakultete
aluminát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
sol kovine z aluminijevim hidroksidom:
kalcijevi aluminati
;
natrijev aluminat
alumínij
-a
m
(
í
)
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko:
pridobivati aluminij iz boksita
;
aluminij v palicah
;
tovarna aluminija
;
posoda iz aluminija
alumínijast
-a -o
prid.
(
í
)
ki je iz aluminija:
aluminijasti izdelki
;
aluminijast novec
;
aluminijasta cev, oprema, posoda
//
podoben aluminiju:
aluminijast sijaj
;
aluminijasta barva
alumínijev
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na aluminij:
aluminijeva spojina, zlitina
♦
kem.
aluminijev silikat
;
aluminijev sulfat
brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja
//
aluminijast
:
aluminijevi trakovi
;
aluminijeva posoda, žica
alumínijski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na aluminij:
aluminijska industrija
/
aluminijska pločevina
aluminijasta
alumnát
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
bogoslovje
,
semenišče
:
po maturi je šel v alumnat
alúmosilikát
-a
m
(
ȗ-ȃ
)
kem.
sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino:
kalcijev, natrijev, železov alumosilikat
aluviálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
geol.
holocenski
:
aluvialen prod
;
aluvialna naplavina
;
aluvialna plast
alúvij
-a
m
(
ú
)
geol.
mlajša, sedanja doba kvartarja;
holocen
:
dolinske ježe so iz aluvija
//
naplavine iz te dobe:
aluzíja
-e
ž
(
ȋ
)
prikrito merjenje na kaj, namigovanje:
take njegove aluzije so ji pognale kri v lica
;
naredil je duhovito aluzijo na birokratizem
;
le nekaj bežnih aluzij kaže na to
/
roman je preobtežen z aluzijami
aluzíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ki prikrito meri, namiguje na kaj:
aluzivni naslovi so primerni za literaturo in poljudno novinarstvo
aluzívno
prisl.
:
v pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi
alvéola
in
alveóla -e
ž
(
ẹ̑; ọ̑
)
anat.
1.
jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica:
alveole v zgornji čeljusti
2.
najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček:
pljučni krili z alveolami
♦
jezikosl.
alveole
rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
alveoláren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na alveolo:
operacija alveolarne fistule
/
alveolarni glas
glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah
alzáški
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na Alzacijo:
alzaški hribi
/
alzaška noša
alzheimer
-ja
[
álchajmer
]
m
(
ȃ
)
pog.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic;
Alzheimerjeva bolezen
:
test na alzhaimerja
Alzheimerjev
-a -o
[
álchajmerjev-
]
prid.
(
ȃ
)
v zvezi
Alzheimerjeva bolezen
in
alzheimerjeva bolezen
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic:
bolnik z Alzheimerjevo boleznijo
alžírski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Alžirce ali Alžir:
alžirsko osvobodilno gibanje
/
uvažati alžirske pomaranče
amalgám
-a
m
(
ȃ
)
kem.
zlitina živega srebra s kovino:
prevleči z amalgamom
;
zob so mu zalili z amalgamom
;
natrijev, srebrov amalgam
amalgamíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od amalgamirati:
amalgamiranje bakra
/
amalgamiranje stekla
/
etnično in socialno amalgamiranje
♦
mont.
pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
amalgamírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
kem.
delati zlitino živega srebra s kovino:
amalgamirati baker
//
obrt.
mazati, prevleči z amalgamom:
amalgamirati steklo
amalgamírati se
publ.
združiti, spojiti se:
del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
amalgámski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od amalgam:
amalgamska plomba
amandmá
-ja
m
(
ȃ
)
dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji:
predlagati, sprejeti amandma
;
večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev
;
zahtevajo amandma k trem členom pravilnika
amandmírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu:
vlada je amandmirala svoj zakon
;
amandmirati člen zakona
;
amandmirati sklep
amanuensis
-a
[
amanuénzis
]
m
(
ẹ̑
)
nekdaj
nižji uslužbenec, navadno v knjižnici:
bil je amanuensis v dvorni knjižnici
/
amanuensis slavnega biologa
amaránt
-a
m
(
ā
)
vrtn.
okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti;
repati ščir
amarílis
-a
m
(
ȋ
)
vrtn.
lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum:
amatêr
-ja
m
(
ȇ
)
1.
kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim;
ljubitelj
:
s slikarstvom se ukvarja kot amater
;
fotograf, igralec amater
;
tečaj za voznike amaterje
2.
slabš.
kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo:
imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
amaterízem
-zma
m
(
ī
)
1.
ukvarjanje s čim iz veselja;
nepoklicna dejavnost
,
ljubiteljstvo
:
dramski, glasbeni amaterizem
;
profesionalizem in amaterizem
2.
slabš.
nestrokovno, površno opravljanje kakega dela:
iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
amatêrka
-e
ž
(
ȇ
)
1.
ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim;
ljubiteljica
:
preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2.
slabš.
ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo:
v tej stvari si pač še amaterka
amatêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na amaterje:
tekmovanje amaterskih pevskih zborov
;
nastop amaterskih igralskih skupin
;
svojo kariero je začel v amaterskem gledališču
/
amatersko vozniško dovoljenje
/
amatersko podajanje teksta
amatêrstvo
-a
s
(
ȇ
)
1.
ukvarjanje s čim iz veselja;
nepoklicna dejavnost
,
ljubiteljstvo
:
alpinizem je zanj predvsem amaterstvo
;
gledališko amaterstvo
2.
slabš.
nestrokovno, površno opravljanje kakega dela:
to ni umetnost, to je amaterstvo
amazonít
-a
m
(
ȋ
)
min.
modrikasto zeleni različek mikroklina:
okras iz amazonita
amazónka
tudi
amacónka -e
ž
(
ọ̑
)
1.
ekspr.
pogumna, bojevita ženska:
kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala
;
amazonka v dirkalnem avtomobilu
/
ženska s postavo amazonke
2.
nekdaj
ženska jahalna obleka:
temno modra amazonka z vlečko
amazónski
tudi
amacónski -a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na amazonko:
ženska amazonske narave
/
amazonska obleka
2.
nanašajoč se na reko Amazonko:
amazonski pragozdovi
♦
zool.
amazonska papiga
ámažnik
-a
m
(
á
)
nar.
berač
1
,
revež
:
potepuhi in amažniki
ámba
-e
ž
(
ȃ
)
dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki:
amba in činkvin
;
zadeti ambo
//
najmanjši dobitek pri tomboli:
dobiti ambo
ambasáda
-e
ž
(
ȃ
)
najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo:
ameriška ambasada v Rimu
/
udeležiti se sprejema na ambasadi
//
poslopje tega predstavništva:
obnoviti pročelje ambasade
ambasádor
-ja
m
(
ȃ
)
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik:
jordanski ambasador v Sloveniji
;
pren.
ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
ambasádorka
-e
ž
(
ȃ
)
najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, veleposlanica:
veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka
;
pren.:
oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti
;
Unicefova ambasadorka
ambícija
-e
ž
(
í
)
nav. mn.
močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi:
nobenih ambicij nimam, samo delati si želim
;
tu ni prostora za osebne ambicije
;
literarne, znanstvene ambicije
/
knjiga je pisana brez posebnih ambicij
brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
//
ed.
ambicioznost
:
njegova bolna ambicija
;
fant z zdravo ambicijo
ambiciózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev:
ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen
;
ambiciozen igralec
;
biti bolestno ambiciozen
/
ambiciozen načrt
;
ambiciozne zahteve
ambicióznež
-a
m
(
ọ̑
)
nav. slabš.
ambiciozen človek:
karieristi in ambiciozneži
;
tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži
ambicióznost
-i
ž
(
ọ̑
)
lastnost ambicioznega človeka:
bolestna ambicioznost
;
zdrava ambicioznost mladine
ambiènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje:
ustvariti primeren delovni ambient
;
malomeščanski, vaški ambient
;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst
/
godi se v ambientu predvojne družbe
;
v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
//
razpoloženje
,
ozračje
:
na ulicah vlada pravi novoletni ambient
ambientálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
ki je del ambienta, ga ustvarja:
ambientalna osvetlitev, svetloba
/
ambientalna glasba
nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja
/
ambientalna postavitev
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje
/
ambientalno gledališče
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom
ambientálno
prisl.
:
ambientalno pomembna stavba
ambiênten
tudi
ambiénten -tna -o
prid.
(
ē; ẹ̄
)
nanašajoč se na ambient:
ambientne značilnosti
/
knjiž.
hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika
ambivalénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev:
večna ambivalenca nagona in misli
;
razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca
ambivalénten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na ambivalenco:
do drugih oseb ima ambivalenten odnos
;
ambivalentni značaj dubrovniške književnosti
;
ambivalentna osebnost
ambivaléntnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
lastnost ambivalentnega:
moralna ambivalentnost
;
ambivalentnost značaja
/
rdeča nit feminizma je njegova ambivalentnost
ambón
-a
m
(
ọ̑
)
rel.
vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje Svetega pisma:
iti, stopiti k ambonu
ámbra
-e
ž
(
ȃ
)
dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača:
vonj ambre
ámbrovec
-vca
m
(
ā
)
vrtn.
platani podobno okrasno drevo, Liquidambar:
listje ambrovca je jeseni škrlatno
ambrózija
-e
ž
(
ọ́
)
1.
v grški mitologiji
hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost:
na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
//
knjiž.
zelo dobra jed:
2.
bot.
pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia:
ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah
;
cvetni prah ambrozije
;
širjenje ambrozije
;
uničevanje, zatiranje ambrozije
/
navadna ambrozija
;
pelinolistna ambrozija
ambrozijánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
rel.
imenovan po milanskem škofu Ambroziju:
ambrozijanski obred
;
ambrozijansko petje
ambrózijski
-a -o
prid.
(
ọ́
)
knjiž.
ki diši kot ambrozija:
ambrozijske kapljice
/
čudovita ambrozijska noč
ambulánca
-e
ž
(
ȃ
)
1.
pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu:
polna ambulanca pisem in paketov
2.
zastar.
ambulanta
ambulánčen
-čna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na ambulanco:
ambulančni vagon
;
ambulančna pošta
/
ambulančni pregled
;
ambulančno zdravljenje
ambulánta
-e
ž
(
ȃ
)
1.
zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje:
ambulanta je odprta dopoldne
;
obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
//
med. žarg.
zdravniški pregled v ambulanti:
brezplačna ambulanta
2.
seljiva vojna bolnišnica:
štabna ambulanta
//
zastar.
rešilni avtomobil:
z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
ambulánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na ambulanto:
ambulantni bolnik
;
ambulantni pregled
;
ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu
;
ambulantno zdravljenje
/
ambulantni voz z ranjenci
/
ambulantni vozel
ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
2.
premičen
,
potujoč
:
ambulantna knjižnica
;
cestna ambulantna informacijska služba
;
ambulantna trgovina
ambulántno
prisl.
:
lažji bolniki se zdravijo ambulantno
ambulatórij
-a
m
(
ọ́
)
zastar.
zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje;
ambulanta
:
zobni ambulatorij
;
ambulatorij za otroke
améba
-e
ž
(
ẹ̑
)
zool.
enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica:
ameba se giblje s panožicami
;
grižna ameba
amében
-bna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na amebo:
amebno gibanje
♦
med.
amebna griža
ameboíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
podoben amebi:
ameboidna oblika
/
ameboidno gibanje levkocitov
ameliorácija
-e
ž
(
á
)
agr.
melioracija
:
amelioracija kmetijskih zemljišč
ámen
člen.
(
ā
)
rel.
izraža potrditev, željo:
reši nas hudega, amen
/
kaplan je odzdravil: na veke amen
;
pren.,
ekspr.
ne pustim, pa amen
;
sam.:
šele pri amenu se je zbudil
●
pog.
z njim je amen
izgubljen je, umrl bo
;
ekspr.
izblebetal je vse do amena, do amena vse
popolnoma vse
;
to je gotovo kot amen v očenašu
popolnoma, čisto
amenorêja
-e
ž
(
ȇ
)
med.
izostanek menstruacije:
patološka amenoreja
amenoróičen
-čna -o
(
ọ́
)
pridevnik od amenoreja:
zdravljenje amenoroičnih bolnic
amerícij
-a
m
(
í
)
kem.
umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am:
američánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
ameriški
:
američanski Slovenci
Amêrika
-e
ž
(
ȇ
)
celina med Atlantskim in Tihim oceanom:
Severna Amerika
;
odkritje Amerike
/
Latinska Amerika
države Srednje in Južne Amerike
●
iron.
misli, da bo odkril Ameriko
kaj novega
;
šalj.
stric iz Amerike
bogat in radodaren človek
//
pog.
Združene države Amerike:
izseliti se v Ameriko
amerikánec
-nca
m
(
ȃ
)
pog.
1.
kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje:
amerikanci so na obisku v Evropi
2.
kar je po izvoru iz Amerike:
vinograd, zasajen z amerikancem
/
prepeva ob litru amerikanca
/
poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec
ameriški kasač
amerikanístika
-e
ž
(
í
)
veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi:
revija za anglistiko in amerikanistiko
amerikanizácija
-e
ž
(
á
)
glagolnik od amerikanizirati:
med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija
/
amerikanizacija evropske filmske produkcije
;
amerikanizacija našega življenja
amerikanízem
-zma
m
(
ī
)
nav. slabš.
način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko:
amerikanizem se širi povsod po svetu
;
brezdušni, tipični amerikanizem
//
jezikosl.
element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku:
amerikanizmi v francoščini
amerikanizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja:
amerikanizirati umetnost
;
evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali
amerikanizíran
-a -o:
amerikanizirani Slovenci
;
nekatera evropska mesta so precej amerikanizirana
amerikánka
-e
ž
(
ȃ
)
pog.
1.
postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa;
šarenka
:
ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2.
gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi:
žagati z amerikanko
3.
kar je po izvoru iz Amerike:
cepiti žlahtno trto na amerikanko
/
publ.
gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
amerikanofíl
-a
m
(
ȋ
)
kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo:
je pravi amerikanofil
;
anglofili in amerikanofili
amerikánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
pog.
ameriški
:
kamion amerikanske znamke
/
vse je potekalo z amerikansko naglico
2.
nanašajoč se na amerikance:
za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček
amerikánstvo
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
izseljevanje v Ameriko:
pisatelj je obdelal motiv amerikanstva
amerikánščina
-e
ž
(
ȃ
)
nav. slabš.
ameriška angleščina:
kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine
;
v filmu govorijo čisto amerikanščino
/
stric Janez je govoril čudno amerikanščino
materinščino s primesmi ameriške angleščine
//
pog.
amerikanizem
:
navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino
amêriški
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko:
govoriti angleško z ameriškim naglasom
;
ameriška celina
;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav
/
ameriški barvni film Gusarji
;
ameriški zunanji minister
;
ameriška vlada
/
ameriški Slovenci
;
umrl je naš stric, ameriški povratnik
ki se je vrnil iz Amerike
♦
agr.
ameriška trta
trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta
;
bot.
ameriški lešnik
nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki
;
ameriški slamnik
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea
;
fin.
ameriški žurnal
poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo
;
vet.
ameriški kasač
;
zool.
ameriški kapar
majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus
;
ameriška postrv
postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
amêrištvo
-a
s
(
ȇ
)
značilnosti, lastnosti Američanov:
razpravljati o bistvu amerištva
ametíst
-a
m
(
ȋ
)
poldrag kamen vijoličaste barve:
ametist se lesketa
;
ogrlica z velikim ametistom
ametísten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
ki je iz ametistov, z ametisti:
ametistni prstan
;
ametistna ogrlica
2.
po barvi podoben ametistu:
ametistno nebo
ametístov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od ametist:
verižica z ametistovim obeskom
amfetamín
-a
m
(
ȋ
)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost:
gram amfetamina
;
tablete amfetamina
/
jemati amfetamine
amfíbija
-e
ž
(
í
)
1.
zool.
žival, ki živi na kopnem in v vodi;
dvoživka
:
našli so ostanke amfibij
2.
aer.
letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi:
konstruktor amfibije
//
teh.
(vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:
amfíbijski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na amfibijo:
amfibijska žival
/
amfibijski tank
;
amfibijsko letalo
/
četi sta izvršili amfibijski napad
napad z amfibijskimi vozili
amfiból
-a
m
(
ọ̑
)
min.
rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino:
zrna amfibola
amfibolíja
-e
ž
(
ȋ
)
lit.
dvoumno, dvosmiselno izražanje;
dvoumje
,
dvosmiselnost
amfibolít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov:
amfibólov
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od amfibol:
amfibolov azbest
amfibráh
tudi
amfíbrah -a
m
(
ā; ȋ
)
lit.
trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom:
verz v amfibrahih
amfiktioníja
-e
ž
(
ȋ
)
pri starih Grkih
zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča:
delfska amfiktionija
amfiteáter
-tra
m
(
á
)
pri starih Grkih in Rimljanih
okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži:
rimski amfiteater v Pulju
//
temu podoben prostor:
naravni amfiteater pod gričem
/
divje romantični amfiteater skal
amfiteatrálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
po obliki podoben amfiteatru:
amfiteatralna predavalnica
amfiteatrálno
prisl.
:
ravnina se amfiteatralno dviga
amfiteátrski
-a -o
prid.
(
á
)
amfiteatralen
:
amfiteatrsko prizorišče
ámfora
-e
ž
(
ā
)
antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema:
vino so Grki shranjevali v amforah
;
geometrično okrašena amfora
;
amfora za olje
amfotêren
-rna -o
prid.
(
ȇ
)
kem.
sposoben delovati kot baza ali kot kislina:
amfoterni oksidi
ámi
1
-ja
m
(
ȃ
)
v nemškem okolju
Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji:
rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
amí
2
-ja
m
(
ȋ
)
tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën:
kupil si je čisto novega amija
;
povečali so proizvodnjo spačkov in amijev
amíd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku s kovino ali z ostankom organske kisline:
natrijev amid
;
amidi organskih kislin
amidopirín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
zdravilo proti vročini in glavobolu:
vzela je dve tableti amidopirina
amigdalín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov:
amíkt
-a
m
(
ȋ
)
rel.
platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena:
duhovnik si je ogrnil amikt
amíl
-a
m
(
ȋ
)
kem.
alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi:
amílacetát
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
kem.
ester amilalkohola in ocetne kisline:
amilacetat topi nitrocelulozo
amílalkohól
-a
m
(
ȋ-ọ̑
)
kem.
enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi:
uporaba amilalkohola
amiláza
-e
ž
(
ȃ
)
biol.,
kem.
encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:
amiloíd
-a
m
(
ȋ
)
med.
bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob:
amín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku z ostankom ogljikovodika:
alifatski amini
amino...
ali
amíno...
prvi del zloženk
(
ȋ
)
nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amonijaka:
aminoetan
/
aminokislina
in
amino kislina
amínokislína
in
amíno kislína -e
ž
(
ȋ-í
)
kem.
organska kislina, ki vsebuje aminoskupino:
beljakovine so sestavljene iz aminokislin
aminopirín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
zdravilo proti vročini in glavobolu:
amínoskupína
in
amíno skupína -e
ž
(
ȋ-í
)
kem.
atomska skupina, izvedena iz amonijaka z odvzemom enega atoma vodika:
amínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
kem.
izveden iz amonijaka:
aminska spojina
ámiš
-a
m
(
ȃ
)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja:
skupnost amišev
;
amiši in mormoni
amnestíja
-e
ž
(
ȋ
)
delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev:
amnestija bo zajela veliko ljudi
;
dati, podeliti amnestijo
;
splošna amnestija za politične zapornike
amnestíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od amnestija:
amnestijski odlok, zakon
amnestíranec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor je amnestiran:
izpustitev amnestirancev
amnestírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
dati, podeliti amnestijo:
za državni praznik so jih amnestirali
amnestíran
-a -o:
amnestirane osebe
amnezíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
trajna ali začasna izguba spomina:
zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo
;
delna, popolna, starostna amnezija
ámniocentéza
-e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov:
v večini držav je starejšim nosečnicam na razpolago amniocenteza
;
izvesti amniocentezo
ámnion
-a
m
(
ȃ
)
zool.
notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih:
amnion varuje zarodek pred poškodbami
ámok
-a
m
(
ȃ
)
zlasti pri Malajcih
stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo:
biti prevzet od amoka
;
v prid. rabi:
amok situacija
pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
amonál
-a
m
(
ȃ
)
kem.
varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome:
amonal v prahu
amonifikácija
-e
ž
(
á
)
biol.
razkroj organskih dušičnih snovi v amonijak:
proces amonifikacije
amónij
-a
m
(
ọ́
)
kem.
atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika:
amónijak
in
amóniak -a
m
(
ọ̑
)
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini:
iz gnoja se širi duh po amonijaku
amónijakov
in
amóniakov -a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od amonijak:
amonijakova raztopina
amónijev
-a -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na amonij:
amonijev nitrat, sulfat
;
amonijeve soli
amonít
-a
m
(
ȋ
)
pal.
izumrli glavonožec, podoben sipi:
amoniti in belemniti
ámor
-ja
m
(
ȃ
)
um.
kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja:
porcelanasti amor
;
amor z lokom in puščico
àmorála
-e
ž
(
ȁ-ȃ
)
odsotnost, pomanjkanje moralnih načel:
glavna oseba v drami je poosebljena amorala
;
takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
àmorálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki ne priznava, se ne drži moralnih načel:
amoralen človek
;
amoralna družba
/
amoralno dejanje
;
amoralno stališče nasilja
àmoralízem
-zma
m
(
ȁ-ī
)
knjiž.
nepriznavanje moralnih načel:
naraščajoči amoralizem
àmorálnost
-i
ž
(
ȁ-ȃ
)
lastnost amoralnega človeka:
njegova popolna amoralnost
;
amoralnost meščanske družbe
/
sla po zemlji ga peha v amoralnost
ámorček
-čka
m
(
ȃ
)
manjšalnica od amor:
naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami
;
ta otrok je lep kot amorček
amorét
-a
m
(
ẹ̑
)
um.
kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja:
sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti
amórfen
-fna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
ki je brez določene oblike;
neizoblikovan
,
brezobličen
:
iz amorfne gmote modelirati kip
;
amorfna struktura
/
amorfna podoba mesta
;
njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna
/
ekspr.
amorfna množica
neosveščena, nezavedna
//
min.
ki je brez kristalne strukture:
amorfna snov
;
steklo je amorfno
amórfnost
-i
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost:
amorfnost gmote
/
amorfnost sloga
Ámorjev
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Amorja:
Amorjev kip
●
knjiž.,
ekspr.
zadela ga je Amorjeva puščica
zaljubil se je
amortizácija
-e
ž
(
á
)
1.
delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja:
amortizacija udarcev
2.
ekon.
postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu:
amortizacija inventarja, strojev, zgradb
//
postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev:
knjigovodska, letna amortizacija
3.
ekon.
postopno odplačevanje dolgoročnega posojila:
amortizacija posojila
;
amortizacija z žrebanjem
4.
pravn.
pravna razveljavitev vrednostne listine:
amortizacija hranilne knjižice
amortizacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na amortizacijo:
amortizacijska blazinica
/
amortizacijski fond
/
amortizacijski načrt za izplačilo obveznic
;
amortizacijsko posojilo
/
amortizacijski postopek
♦
aer.
amortizacijska noga
priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh
amortizêr
-ja
m
(
ȇ
)
teh.
priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja;
blažilnik
:
v avtu se je zlomil levi amortizer
;
hidravlični, teleskopski amortizerji
/
gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
amortizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
1.
delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja:
amortizirati pritiske, tresljaje
;
amortizirati sunke, trke, udarce
/
pren.
amortizirati napetosti, politične želje
2.
ekon.
postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev:
amortizirati proizvajalna sredstva
3.
ekon.
postopno odplačevati dolgoročno posojilo:
amortizirati obveznice
;
dolg se amortizira
4.
pravn.
pravno razveljaviti vrednostno listino:
amortizirati hranilno knjižico
amortizírati se
imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev:
hiša se bo amortizirala v desetih letih
;
stroj se hitro amortizira
amortizíran
-a -o:
amortizirana obveznica
;
nekaj stavb je že amortiziranih
àmpak
1
člen.
(
ȁ
)
pog.
1.
izraža veliko mero:
ampak smo imeli srečo!
/
iron.
ampak si pameten!
2.
izraža začudenje, nevoljo:
ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!
àmpak
2
in
ampak
vez.
(
ȁ
)
v protivnem priredju
1.
za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane:
ne piše za mladino, ampak za odrasle
;
ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati
;
prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2.
nav. ekspr.,
v zvezi
ne samo, ne le – ampak tudi
za širjenje, stopnjevanje prej povedanega:
ni le svetoval, ampak tudi pomagal
;
dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče
;
v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja
/
obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda
;
nič nima, ampak prav nič
3.
ekspr.
za izražanje nasprotja s prej povedanim:
lista po knjigi, ampak uči se ne
;
takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno
;
lep je, ampak drag
4.
pog.,
ekspr.,
na začetku (od)stavka
za opozoritev na prehod k drugi misli:
Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska
;
ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
ampakovánje
-a
s
(
ȃ
)
nav. iron.
raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni:
Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
ampelografíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda, ki proučuje vrste vinskih trt:
posvetiti se študiju ampelografije
ampêr
-a
m
(
ȇ
)
fiz.
enota za merjenje jakosti električnega toka:
meriti v amperih
;
varovalka za deset amperov [A]
ampêrméter
-tra
m
(
ȇ-ẹ̄
)
elektr.
priprava za merjenje jakosti električnega toka:
vključiti ampermeter
;
laboratorijski, prenosni ampermeter
ampêrsekúnda
in
ampere-sekunda -e
[
ampêr-sekúnda
]
ž
(
ȇ-ȗ
)
fiz.
enota za merjenje elektrine:
ampêrski
-a -o
(
ȇ
)
pridevnik od amper:
amperska skala na ampermetru
amplifikácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
razširitev
,
povečanje
:
pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo
/
retorično razgibana amplifikacija
;
stilistična amplifikacija
izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov
amplitúda
-e
ž
(
ȗ
)
1.
fiz.
največja vrednost nihajoče fizikalne količine:
amplituda električne napetosti
;
amplituda nihanja
;
amplituda odmika nihala
2.
razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa:
temperaturna amplituda
;
amplituda bibavice
;
pren.
čustvena amplituda
;
široka amplituda umetnikovih interesov
♦
biol.
ekološka amplituda
obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
amplitúden
-dna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na amplitudo:
amplitudni kot
;
amplitudna modulacija
modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja
ampúla
-e
ž
(
ȗ
)
neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje:
steklena ampula
;
odbiti vrh ampule
/
ampula seruma
♦
anat.
razširjeni del cevastega organa
ampulíran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje:
ampulirana zdravila
amputácija
-e
ž
(
á
)
kirurška odstranitev uda telesa:
zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo
;
amputacija noge
;
pren.
velika etnična amputacija
amputacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na amputacijo:
amputacijski štrcelj
♦
med.
amputacijski nož
amputíranec
-nca
m
(
ȋ
)
komur so amputirali kak ud telesa:
proteze za amputirance
amputírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
opraviti amputacijo:
amputirati ranjeno nogo pod kolenom
/
moral si je dati amputirati vse prste
amputíran
-a -o:
amputirano stopalo
amulét
-a
m
(
ẹ̑
)
predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč:
nositi amulet okrog vratu
;
dragocen amulet
;
amulet zoper bolezni
àmúzičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ú
)
ki je brez čuta, smisla za umetnost:
amuzično občinstvo umetnika ne razume
;
estetsko amuzičen
àmúzičnost
-i
ž
(
ȁ-ú
)
lastnost amuzičnega človeka:
kritikova amuzičnost
;
amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
àmuzikálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki je brez čuta, smisla za glasbo:
je povsem amuzikalen človek
anabaptíst
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik anabaptizma, prekrščevalec:
nauki anabaptistov
anabaptístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na anabaptiste ali anabaptizem:
anabaptistična ločina
anabaptístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na anabaptiste:
anabaptízem
-zma
m
(
ī
)
zlasti v 16. stoletju
verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo:
pripadniki anabaptizma
anabóličen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na anabolik:
anabolični hormon, steroid
;
snov z anaboličnim učinkom
anabólik
-a
m
(
ọ́
)
kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase:
jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov
;
anabolik testosteron
;
stranski učinki anabolikov
ànacionálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
narodno brezbrižen:
delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov
;
očitali so mu, da je anacionalen
/
anacionalna politika stranke
/
razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno
anaeróben
-bna -o
prid.
(
ọ̑
)
biol.
ki za življenje ne potrebuje prostega kisika:
anaerobne bakterije
/
anaerobno gnitje
anaerobióza
-e
ž
(
ọ̑
)
biol.
pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika:
anafilaksíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine:
proučevati anafilaksijo
anafiláktičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na anafilaksijo:
doživeti anafilaktični šok
;
anafilaktična reakcija po piku čebele
anáfora
-e
ž
(
á
)
lit.
ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov:
uporabljati anafore
anafóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na anaforo:
anaforična stanca
♦
jezikosl.
anaforični zaimek
zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede
anagráf
-a
m
(
ȃ
)
adm.
register stalnega prebivalstva:
predložil je anagraf mesta
//
nekdaj
urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev:
anagraf vodi evidenco o prebivalstvu
anagráfski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na anagraf:
anagrafski podatki
/
anagrafski urad
anagrám
-a
m
(
ȃ
)
s prestavitvijo črk nastala nova beseda:
beseda leto je anagram od telo
;
večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
anahorét
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
puščavnik
:
živel je kot anahoret
anahorétski
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od anahoret, puščavniški:
anahoretsko življenje
anahronístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben:
anahronistična politika
;
anahronistično gledanje na dobo
;
to delo je danes že anahronistično
anahronízem
-zma
m
(
ī
)
pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa:
njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem
;
družbeni anahronizem
/
kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov
pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
anakolút
-a
m
(
ȗ
)
jezikosl.,
lit.
nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna:
tak stavek je primer anakoluta
anakónda
-e
ž
(
ọ̑
)
zool.
zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus:
kajmani, piraje in anakonde
anakreóntik
-a
m
(
ọ́
)
lit.
kdor piše anakreontske pesmi:
slovenski anakreontik Vodnik
anakreóntika
-e
ž
(
ọ́
)
lit.
pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen:
Vodnikovo zanimanje za anakreontiko
/
rokoko in anakreontika
anakreóntski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko:
anakreontska motivika
;
anakreontska pesem
anakrúza
-e
ž
(
ȗ
)
lit.
nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu:
troheji z anakruzo
análen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na anus:
analna odprtina
analfabét
-a
m
(
ẹ̑
)
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek:
njegov ded je analfabet
;
število analfabetov pada
//
slabš.
kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež:
v politiki je popoln analfabet
;
tehnični analfabet
analfabetízem
-zma
m
(
ī
)
neznanje branja in pisanja;
nepismenost
:
odpraviti analfabetizem
;
boj proti analfabetizmu
//
slabš.
nevednost v kaki stroki:
politični analfabetizem
analfabétski
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od analfabet:
analfabetski tečaj
analgétik
-a
m
(
ẹ́
)
farm.
zdravilo proti bolečinam:
sintetični analgetiki
análi
-ov
m
mn.
(
ȃ
)
zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis:
društveni anali
;
anali slovenske kulture
/
to je zapisano v starih analih
;
pren.
ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
analíst
-a
m
(
ȋ
)
1.
analitik
:
analist je komentiral razpoloženje na trgu
;
politični analist
/
forenzični analist
forenzik
2.
knjiž.
pisec analov, letopisec:
te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti
;
anonimni analist
;
kronisti in analisti
analístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
knjiž.
nanašajoč se na anale:
analistična pripoved
;
analistično dopisovanje
analítičarka
-e
ž
(
í
)
ženska, ki analizira:
opazovalka in analitičarka medijev
;
mnenje, nasveti analitičarke
/
finančna, politična analitičarka
analítičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na analizo:
analitični postopek
;
analitični pristop k reševanju problemov
;
analitične metode
;
analitična obdelava podatkov
;
analitična orodja
;
analitično reševanje problemov
/
analitični članki
;
analitični oris književnega dela
;
analitična kritika
/
analitični um
;
analitične sposobnosti
;
analitično mišljenje
/
sklepali so po analitičnih podatkih
;
analitična evidenca dobaviteljev, kupcev
;
analitična ocena delovnih mest
/
vodja analitičnega odseka
;
analitična služba podjetja
♦
kem.
analitična kemija
analizna
;
lit.
analitična drama
drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej
;
mat.
analitična geometrija
geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih
;
teh.
analitična tehtnica
tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
analítik
-a
m
(
í
)
kdor analizira:
literarni zgodovinar je predvsem analitik
;
globok, hladen, izrazit analitik
;
analitik družbe, življenja
;
ekonomist analitik
;
mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov
;
posli analitika in planerja
/
borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik
;
medijski, politični analitik
;
vojaški analitik
/
kemik analitik
analítika
-e
ž
(
í
)
nauk ali teorija o analizi:
poglavje iz analitike
/
analitika in statistična služba podjetja
analítski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na analizo:
analitske metode
/
analitska ocena delovnih mest
/
analitski oddelek
;
uvedli so analitsko službo
/
analitska hiša
ustanova, ki ocenjuje, presoja poslovanje, stanje (podjetij) na trgu
/
analitska kemija
analizna
analíza
-e
ž
(
ȋ
)
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje:
analiza kaže, potrjuje
;
delati, izvesti, podati analizo
;
ne bomo se spuščali v analizo problema
;
izčrpna, kritična, podrobna analiza
;
analiza cen, krvi
;
prehod od analize k sintezi
/
ekonomska, psihološka analiza
;
znanstvena analiza
♦
fiz.
spektralna analiza
določevanje snovi s pomočjo spektrov
;
jezikosl.
besedna analiza
opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko
;
stavčna analiza
;
kem.
(kemična) analiza
ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh
;
kvalitativna, kvantitativna analiza
;
mat.
funkcionalna analiza
matematika, ki se ukvarja s funkcijami
//
temeljit, izčrpen pregled;
presoja
,
ocena
:
v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe
;
analiza dobe in okolja
;
analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
analizánt
-a
m
(
ā á
)
psiht.
kdor je analiziran:
analizant predpostavlja, da analitik pozna odgovor na njegovo težavo
analizátor
-ja
m
(
ȃ
)
1.
analitik
:
bil je analizator tedanje meščanske družbe
;
globok analizator
//
šah.
kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije:
moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev
2.
teh.
naprava za analiziranje:
analizator plinov
;
analizator zvoka
♦
mat.
diferencialni analizator
naprava za reševanje diferencialnih enačb
analízen
-zna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na analizo:
analizni podatki o vinu
;
analizni postopki
;
analizne metode, tehnike
/
analizni izvidi
;
analizni laboratorij
♦
kem.
analizna kemija
kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh
;
teh.
analizna tehtnica
analitična
analizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od analizirati:
kritično analiziranje vzgojne prakse
;
težnja po analiziranju
analizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
delati analizo, razčlenjevati:
analizirati gospodarske razmere
;
kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale
/
pravilno analizirati položaj
presojati, ocenjevati
♦
jezikosl.
analizirati stavek
;
kem.
analizirati
ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh
;
šah.
analizirati potezo, pozicijo
analóg
-a
m
(
ọ̑
)
1.
analogen, podoben pojav ali predmet:
knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku
;
marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2.
kem.
spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini:
inzulinski analog
;
analog beljakovinske spojine
analógen
1
-gna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na analogijo, podoben:
analogen pojav, razvoj
;
moje stališče je analogno njegovemu
/
analogno sklepanje
sklepanje po analogiji
♦
biol.
analogni organi
po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
analógen
2
-gna -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano:
analogni oddajnik
;
program pretvarja analogni signal v digitalnega
;
pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko
/
analogni zapis podatkov
//
ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij:
analogni modem, priključek, vhod
;
analogni fotoaparat, telefon
;
analogne naprave
;
analogna televizija
/
analogna fotografija
;
analogna telefonija
2.
ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili:
na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti
;
analogna ura
analógičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
analogen
1
:
analogični zaključki
analogíja
-e
ž
(
ȋ
)
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu:
problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti
;
iskati, najti analogije
/
medsebojna, očitna analogija
;
nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦
jezikosl.
uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
analógnost
-i
ž
(
ọ̑
)
lastnost, značilnost analognega, podobnost:
analognost literarnih procesov
análogon
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
analogen, podoben pojav ali predmet:
knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
anamnéstičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na anamnezo:
bolnikovi anamnestični podatki
/
anamnestični podatki o obtožencu
anamnéza
-e
ž
(
ẹ̑
)
med.
podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo:
anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze
;
bolnikova, družinska anamneza
♦
filoz.
anamneza
po Platonu
spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo
;
pravn.
kriminalna, socialna anamneza
podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
ánanas
-a
m
(
ȃ
)
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad:
veliki nasadi ananasa
;
nikoli prej ni jedla ananasa
;
v prid. rabi:
ananas liker
♦
agr.
ananas hruška
hruška z okusom po ananasu
ánanasov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na ananas:
ananasovi lističi
/
ananasov kompot
anapést
-a
m
(
ẹ̑
)
lit.
trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom:
napisal je odo v anapestih
anapéstovski
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od anapest:
anapestovski ritem
anárhičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na anarhijo:
anarhična dežela
/
anarhično gospodarstvo
/
ekspr.
temu je vzrok njegova anarhična narava
neuravnovešena, neurejena
♦
polit.
anarhična doba
doba brezvladja
anárhičnost
-i
ž
(
á
)
neurejenost
,
neorganiziranost
:
anarhičnost produkcije
;
anarhičnost gospodarskega sistema
anarhíja
-e
ž
(
ȋ
)
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost:
v državi je vladala popolna anarhija
;
v poeziji je prišlo do anarhije
;
tako poslovanje vodi v anarhijo
/
ekspr.
kakšna anarhija je v tej hiši
nered, zmeda
//
nenačrtno delo ali poslovanje:
anarhija v proizvodnji
♦
polit.
stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
anarhíst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš anarhizma:
v boj so posegli anarhisti
//
ekspr.
upornež
,
neposlušnež
:
včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
anarhístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem:
anarhistični elementi
;
anarhistična miselnost
;
anarhistično pojmovanje demokracije
anarhístka
-e
ž
(
ȋ
)
pristašinja anarhizma:
anarhistka in revolucionarka
//
ekspr.
upornica
:
nič ne uboga, je prava anarhistka
anarhístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na anarhiste:
anarhistovski atentat
anarhízem
-zma
m
(
ī
)
nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve:
anarhizem in nihilizem
;
malomeščanski anarhizem
anarhoíden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
ki teži, se nagiba k anarhiji:
anarhoidna gledališka politika
;
anarhoidno pojmovanje demokracije
anárhoindividualístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika:
anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov
;
anarhoindividualistično gledanje na stvari
anárhosindikalístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na anarhosindikalizem:
anarhosindikalistična organizacija
;
anarhosindikalistično pojmovanje
anárhosindikalízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
polit.
anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda:
zavzemal se je za anarhosindikalizem
anastátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
tisk.,
nekdaj
nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja:
anastatični ponatis
anastigmát
-a
m
(
ȃ
)
fiz.
lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma:
anastomozírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
biol.
prehajati drug v drugega:
krvne žilice anastomozirajo
anátema
1
-e
ž
(
ȃ
)
rel.
izobčenje iz Cerkve:
izreči anatemo nad odpadnikom
;
pren.
izšla je kritika, polna ostre anateme
anátema
2
medm.
(
ȃ
)
knjiž.
izraža izobčenje iz Cerkve:
zaradi krivih naukov: anatema
;
sam.:
izreči svečani anatema
;
pren.
na pisatelja je padel anatema
anatematizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
rel.
izobčiti iz Cerkve:
anatemizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
obsoditi
,
prekleti
,
izobčiti
:
vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati
anatóm
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za anatomijo:
bil je eden najboljših anatomov svojega časa
;
pren.
pisatelj je anatom duše
anatómičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
star.
anatomski
:
anatomični ustroj roke
anatomíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o zgradbi telesa živih bitij:
dognanja anatomije
/
izpit iz anatomije
//
zgradba telesa živih bitij:
živalska anatomija
;
anatomija človeka, konja
;
anatomija mišic
;
pren.
anatomija meščanske družbe
♦
biol.
primerjalna anatomija
veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
anatomizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
podrobno razstaviti, razčleniti:
anatomizirati človekovo ravnanje
anatomizíran
-a -o:
anatomiziran značaj
anatómka
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za anatomijo:
anatómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na anatomijo:
anatomski inštitut
/
anatomski atlas
/
anatomsko predavanje
/
njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost
;
anatomske spremembe telesa
anatómsko
prisl.
:
um.
anatomsko poudarjeni prsni koš kipa
andalúški
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo:
andaluško narečje
/
andaluški konj
andalúzijski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo:
andaluzijski ples
;
andaluzijska mesta
;
andaluzijsko sonce
/
andaluzijski konji
andaluzít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat:
andánte
prisl.
(
ȃ
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
zmerno hitro, korakajoče:
igrati andante
andánte
-a
m
stavek ali skladba v tem tempu:
andante v G-duru
andantíno
prisl.
(
ȋ
)
glasb.,
označba za hitrost izvajanja
hitreje kot andante:
igrati andantino
andantíno
-a
m
stavek ali skladba v tem tempu:
andantino v Es-duru
andezít
-a
m
(
ȋ
)
petr.
svetlo zelena ali temna predornina:
andezíten
-tna -o
(
ȋ
)
pridevnik od andezit:
andezitni groh
andiníst
-a
m
(
ȋ
)
kdor se udeleži odprave v Ande:
argentinski, slovenski andinist
;
pisatelj in andinist
andinízem
-zma
m
(
ī
)
alp.
vzpenjanje na najvišje vrhove Andov:
polstoletna zgodovina andinizma slovenskih izseljencev v Argentini
;
predavanje o andinizmu
andragóg
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za andragogiko:
posvet andragogov in direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle
andragógika
-e
ž
(
ọ́
)
veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih:
predavanja temeljijo na izsledkih andragogike
;
ustanovili so katedro za andragogiko
andragóginja
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za andragogiko:
dveurno delavnico bo vodila izkušena andragoginja
andragóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na andragogiko:
andragoški center
;
andragoška stroka
;
različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle
andróga
-e
ž
(
ọ̄
)
zool.
zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna:
androgaméta
-e
ž
(
ẹ̑
)
biol.
moška spolna celica:
andromaníja
-e
ž
(
ȋ
)
bolezensko povečana spolna sla žensk;
nimfomanija
:
trpi za andromanijo
ándropávza
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli:
veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo
;
simptomi andropavze
anekdóta
-e
ž
(
ọ̑
)
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku:
o njem so krožile različne anekdote
;
pripovedovati anekdote
;
v razlago vpletati anekdote
;
dvoumne, kosmate anekdote
;
anekdote iz Balzacovega življenja
anekdótičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
knjiž.
nanašajoč se na anekdoto:
anekdotičen zapis
;
anekdotična novelistika
/
anekdotični humor
/
ta človek ima že kar anekdotično smolo
anekdótično
prisl.
:
anekdotično zgrajena zgodba
anekdótičnost
-i
ž
(
ọ́
)
knjiž.
lastnost, značilnost anekdotičnega:
njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja
anekdótski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
anekdotičen
:
bežne, anekdotske skice
/
pisal je v anekdotskem stilu
áneks
tudi
anéks -a
m
(
ȃ; ẹ̑
)
knjiž.
priloga k spisu ali pogodbi;
dodatek
,
priključek
:
izdaja ima tudi tekstnokritični aneks
;
aneks konvencije o cestnem prometu
;
aneks memoranduma
//
prizidek
:
aneks k valjarniški lopi
aneksíja
-e
ž
(
ȋ
)
nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev:
izvesti aneksijo
;
italijanska aneksija
;
aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski
;
aneksija k Nemčiji
aneksíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aneksijo:
aneksijski načrt, odlok
♦
zgod.
aneksijska kriza
kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908
aneksionístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
ki je usmerjen, ki teži k aneksiji:
aneksionistični cilji
;
aneksionistična politika
;
aneksionistična stranka
anektírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
izvesti aneksijo, priključiti:
anektirati deželo
;
anektirati Avstrijo k Nemčiji
anektíran
-a -o:
anektiranemu ozemlju niso dali samouprave
anekuména
-e
ž
(
ẹ̑
)
geogr.
neobljudeno, za naselitev neugodno območje:
šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
anémičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
med.
ki ima anemijo, slabokrven:
anemičen bolnik
;
postati anemičen
//
knjiž.
neizrazit
,
medel
:
literatura je postajala vedno bolj anemična
;
osebe v povesti so nekam anemične
anémičnost
-i
ž
(
ẹ́
)
med.
lastnost anemičnega:
anemičnost otrok
/
knjiž.
anemičnost naše realistične drame
anemíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost:
kronična, prirojena anemija
;
znaki anemije
;
pren.
anemija današnje družbe
anemíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od anemija:
anemijski šumi
anémik
-a
m
(
ẹ́
)
med.
kdor ima anemijo:
anemográf
-a
m
(
ȃ
)
meteor.
priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra:
anemométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
meteor.
priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra:
radarski anemometer
anemóna
-e
ž
(
ọ̑
)
vrtn.,
navadno v zvezi
žlahtna anemona
okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria:
šopek anemon
anergíja
-e
ž
(
ȋ
)
fiz.
del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela:
energijo delimo v eksergijo in anergijo
aneroíd
-a
m
(
ȋ
)
fiz.
kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska:
pogledati na aneroid
anestétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na anestezijo:
anestetični učinek
;
anestetična krema
;
anestetično sredstvo
anestétik
-a
m
(
ẹ́
)
med.
sredstvo za anestezijo:
vbrizgati anestetik
anestezíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov;
omama
,
omrtvičenje
:
lokalna, splošna anestezija
;
moderno sredstvo za anestezijo
/
dati anestezijo
//
bolezenska neobčutljivost:
anestezija prstov zaradi gobavosti
anesteziológ
-a
m
(
ọ̑
)
med.
zdravnik specialist za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji:
anesteziolog je pred operacijo ocenil splošno zdravstveno stanje bolnika
anesteziologíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo in vzdrževanjem življenjskih funkcij med operacijo:
metode anesteziologije
;
odločila se je za specializacijo iz anesteziologije
anesteziológinja
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji:
specialistka anesteziologinja
;
pogovor z anesteziologinjo
;
dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
anesteziolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na anesteziologe ali anesteziologijo:
anesteziološki pripomoček
;
anesteziološka ambulanta
;
sodobne anesteziološke metode
/
anesteziološki oddelek
anestezírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
med.
narediti, dati anestezijo;
omamiti
,
omrtvičiti
:
anestezirati poškodovanca
anestezíran
-a -o:
anesteziran bolnik
;
anesteziran ud
anestezíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor daje anestezijo,
med.
anesteziolog
:
za anestezijo pri bolniku skrbita zdravnik anestezist in medicinska sestra
anestezístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki daje anestezijo,
med.
anesteziologinja
:
po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
anevrízma
-e
ž
(
ȋ
)
med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca:
anevrizma trebušne aorte
;
anevrizma v možganih
;
razpok anevrizme
angažíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od angažirati:
angažiranje igralcev
;
angažiranje tuje delovne sile
/
naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih
/
v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
angažíranost
-i
ž
(
ȋ
)
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost:
v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih
;
aktivna, družbena, osebna angažiranost
;
angažiranost za politične probleme
/
ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti
vključitve, vživetosti
angažírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju:
angažirati umetnika v gledališču
2.
pritegniti, uporabiti za določen namen:
angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
♦
ekon.
angažirati kredit
//
publ.
povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo:
brigado je angažiral nemški napad
angažírati se
1.
vključiti se v delo:
angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju
2.
zavzeti se, zavzemati se:
zelo se angažirati za zadružništvo
3.
zastar.
obvezati se za kaj, zagotoviti si:
angažirati se za prvi valček
angažíran
-a -o:
angažiran v operi
;
družbeno angažirana literatura
angažmá
-ja
m
(
ȃ
)
1.
nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju:
dobiti, sprejeti angažma v operi
;
ponudili so mu stalni angažma
/
drama je sklenila z njo angažma
dogovor, pogodbo o zaposlitvi
2.
angažiranost
:
osebni, politični angažma
;
angažma množic
/
odklanja aktivni angažma
vključitev, sodelovanje
ángel
-a
m
(
á
)
1.
rel.
dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave:
čisti, dobri angeli
;
zbori angelov
;
lepa, dobra je kot angel
/
evfem.
hudobni angel
satan, hudič
;
angel varuh
/
angel gospodov
zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
/
pesn.
angel miru
;
angel smrti
smrt
/
angel iz belega marmorja
2.
ekspr.
zelo dober človek, navadno ženska:
moja mati je bila angel
;
vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela
/
kot nagovor
angel moj
ángelc
-a
m
(
á
)
star.
angel
,
angelček
:
krilati, nebeški angelci
;
ekspr.
vino je dobro, da bi ga angelci pili
zelo dobro
ángelček
-čka
m
(
á
)
manjšalnica od angel:
angelček božji
;
bila je ljubka kot angelček
/
baročni angelček s harfo v roki
angélika
-e
ž
(
ẹ̄
)
bot.
do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica:
gozdna angelika
ángelov
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na angela:
angelova trobenta
/
angelovo češčenje
zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
ángelski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na angele:
angelski zbori
/
ta otrok ima angelski obraz
;
angelska lepota
/
angelsko češčenje
zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
ángelsko
prisl.
:
angelsko čista duša
;
ekspr.
s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv
zelo
angína
-e
ž
(
ȋ
)
vnetje mandeljnov in žrela:
dobiti, imeti angino
;
gnojna angina
angina pectoris
angine pectoris
[
angína péktoris
]
ž
(
ȋ, ẹ̑
)
med.
srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih:
umrl je za angino pectoris
;
lahka angina pectoris
anginózen
-zna -o
(
ọ̑
)
pridevnik od angina:
anginozni simptomi
angiografíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva:
angiografija koronarnih arterij
angiológ
-a
m
(
ọ̑
)
zdravnik specialist za angiologijo:
pregled pri angiologu
angiologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o žilah in žilnih boleznih:
ves čas sledi novostim v angiologiji
/
oddelek za kardiologijo in angiologijo
angiolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na angiologe ali angiologijo:
svetovni angiološki kongres
;
angiološki pregled
;
angiološka ambulanta
ángioplástika
-e
ž
(
ȃ-á
)
med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček:
z angioplastiko so razširili ledvično arterijo
/
uspešna angioplastika
angléščina
-e
ž
(
ẹ̑
)
angleški jezik:
pasivno obvlada angleščino
;
prevajati iz angleščine
;
ameriška angleščina
/
drugo uro bomo imeli angleščino
pouk tega jezika
angléški
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo:
angleški jezik
;
angleška literatura
/
angleški film
;
angleški utežni sistem
;
pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada
/
angleški valček
počasen ples v tričetrtinskem taktu
;
v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto
dela prosto soboto
;
angleška trava
nizka, gosto rastoča trava za gojene trate
;
angleško stranišče
stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦
adm.
angleška oblika poslovnih pisem
oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba
;
fiz.
angleški palec
ali
angleška cola
dolžinska mera, 2,54 cm
;
gastr.
angleški zajtrk
zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo
;
glasb.
angleški rog
altovska oboa
;
les.
angleški predal
predal z nižjo sprednjo stranico
;
med.
angleška bolezen
rahitis
;
vet.
angleški konj
križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme
;
vrtn.
angleški park
park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
angléško
prisl.
:
govoriti (po) angleško
;
angleško rdeča barva
rjavo rdeča
angléžiti
-im
nedov.
(
ẹ̄ ẹ̑
)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika:
mlajši rod je samo še angležil
;
vsesplošno angležiti
anglicízem
-zma
m
(
ī
)
jezikosl.
element angleščine v kakem drugem jeziku:
anglicizmi v francoščini
anglikánec
-nca
m
(
ȃ
)
pripadnik anglikanizma:
je vnet anglikanec
anglikanízem
-zma
m
(
ī
)
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:
zgodovina anglikanizma
anglikánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na anglikance ali anglikanizem:
anglikanski duhovnik
;
Anglikanska cerkev
anglikánstvo
-a
s
(
ȃ
)
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:
anglíst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za anglistiko:
eden najbolj znanih slovenskih anglistov
/
seminar za profesorje angliste
/
pog.
sestanek anglistov iz drugega letnika
slušateljev oddelka za anglistiko
anglístika
-e
ž
(
í
)
veda o angleškem jeziku in književnosti:
revija za anglistiko in amerikanistiko
/
seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze
oddelka za to vedo
anglístka
-e
ž
(
ȋ
)
strokovnjakinja za anglistiko:
anglizácija
-e
ž
(
á
)
prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja:
prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije
anglizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja:
anglizirati prebivalstvo
anglizíran
-a -o:
priimek v anglizirani obliki
ánglo-
prvi del zvez
(
ȃ
)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo:
anglo-ameriške čete
;
anglo-ameriška misija
;
anglo-iranska pogajanja
anglo...
ali
ánglo...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo:
anglofil
/
angloameriški
ángloamerikánščina
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
pog.
ameriška angleščina:
angloamerikanščina je postala svetovni sporazumevalni jezik
ángloamêriški
-a -o
prid.
(
ȃ-ȇ
)
nanašajoč se na Američane angleškega rodu:
angloameriški pisatelj
anglofíl
-a
m
(
ȋ
)
kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo:
imeti koga za anglofila
anglofílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na anglofile:
njegov anglofilski znanec
/
anglofilska politika
anglofílstvo
-a
s
(
ȋ
)
anglofilska miselnost:
bil je znan po svojem anglofilstvu
anglofób
-a
m
(
ọ̑
)
kdor je nasproten angleški politiki ali kulturi:
zagrizen anglofob
anglofónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik:
anglofonske države
anglomán
-a
m
(
ȃ
)
kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško:
v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
anglomaníja
-e
ž
(
ȋ
)
nav. ekspr.
pretirano navdušenje za vse, kar je angleško:
anglomanija se je razširila po vsej Evropi
ánglosaksónski
-a -o
prid.
(
ȃ-ọ̑
)
nanašajoč se na Anglosaksonce:
anglosaksonski jezik
//
nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane:
ekonomika anglosaksonskih dežel
anglosáški
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Anglosase:
anglosaška rokopisna književnost
//
nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane:
značilnosti anglosaškega sveta
ángloslovénščina
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
ekspr.
slovenščina z elementi angleščine:
besedila piše v angloslovenščini
angóra
--
v prid. rabi
(
ọ̑
)
nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako:
angora koza
/
angora volna
angórec
-rca
m
(
ọ̑
)
pog.
angorski kunec:
gojiti angorce
angórka
-e
ž
(
ọ̑
)
pog.
1.
angorska koza:
dlaka angorke
2.
angorska mačka:
čistokrvna angorka
angórski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
v zvezi s
koza, kunec, mačka
ki ima dolgo, mehko dlako:
čistokrvna angorska mačka
/
jopica iz angorske volne
ángstrem
in
ångström -a
[
ánkstrem
]
m
(
ȃ
)
fiz.
enota za merjenje valovnih dolžin svetlobe:
angúrija
-e
ž
(
ú
)
nar. zahodno
lubenica
:
zeleni olupki angurij
/
z angurijami zasajena njiva
anhidríd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
spojina, ki ji je odvzeta kemično vezana voda:
anhidrid žveplove kisline
anhidrít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina kalcijev sulfat:
anihilácija
-e
ž
(
á
)
fiz.
združitev osnovnega delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija:
anihilacija elektrona in pozitrona
anilín
-a
m
(
ȋ
)
kem.
rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil:
anilínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na anilin:
anilinsko barvilo
;
anilinsko črnilo
♦
tisk.
anilinski tisk
tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
animácija
-e
ž
(
á
)
1.
film.,
gled.
navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh:
od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija
;
tehnika animacije
/
avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo
;
pren.
to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2.
organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih:
večerna animacija za otroke
;
na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
animácijski
in
animacíjski
-a -o
prid.
(
á; ȋ
)
nanašajoč se na animacijo:
animacijska tehnika
/
animacijski program
;
animacijska služba v zdravilišču vsak dan prireja izlete
animálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
živalski
:
animalni organizem
/
animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih
/
ekspr.
v očeh mu je bral animalen strah
/
animalni instinkti
animáličen
-čna -o
prid.
(
á
)
animalen
:
animalični nagoni
/
ekspr.
polastil se ga je animaličen strah
animáličnost
-i
ž
(
á
)
animalnost
:
elementarna animaličnost glavnega junaka
animalíst
-a
m
(
ȋ
)
1.
kdor zagovarja pravice živali in se bori zanje:
animalisti odkrivajo primere mučenja živali in odklanjajo poskuse na njih
;
prepričanja animalistov
;
pritiski, zahteve animalistov
2.
umetnik, ki upodablja živali:
bil je žanrist in animalist
animálnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost animalnega, živalskost:
animalnost v človeku
animátor
-ja
m
(
ȃ
)
kdor animira:
bil je veseljak in animator vsake družbe
;
animator, mentor in organizator
/
izkušen športni animator
;
animatorji v hotelih, zdraviliščih
;
čarovnik in animator za otroke
/
odličen kulturni animator
;
animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
//
kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba:
ekipa, skupina animatorjev
;
delavnice, druženje, igre z animatorji
/
mladi animatorji
;
dekanijski animatorji za mladino
♦
film.
risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu
;
gled.
oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
animátorka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki animira:
športna, turistična animatorka
;
animatorka v hotelu, zdravilišču
;
pevka in izkušena plesna animatorka
/
kulturna animatorka
/
animatorka na oratoriju
♦
film.
risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu
;
gled.
ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo
animátorski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na animatorje ali animiranje:
animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila
animé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi:
na Japonskem imajo kinodvorano, v kateri vrtijo samo animeje
animírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
navdušiti
,
spodbuditi
,
razgibati
1
:
ta igralec zna animirati občinstvo
;
animiral jih je za petdnevni izlet po Italiji
♦
gled.
animirati lutko
premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa
animíran
-a -o:
pri predstavi so bile lutke slabo animirane
;
animirani film
risani ali lutkovni
animírka
-e
ž
(
ȋ
)
uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste:
prisedla je mlada animirka
animíst
-a
m
(
ȋ
)
pripadnik animizma:
animístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na animizem:
animistično mišljenje, verovanje
/
animistični kulti
animízem
-zma
m
(
ī
)
verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša:
animizem in totemizem
animózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
nenaklonjen
,
sovražen
:
animozno vedenje
animóznost
-i
ž
(
ọ̑
)
knjiž.
nenaklonjenost
,
sovražnost
:
moje stališče do njega je brez vsake animoznosti
;
animoznost med igralcema
anión
-a
m
(
ọ̑
)
fiz.
negativno naelektren ion:
soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione
;
hidroksilni anioni
aniónski
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od anion:
anionska hidroliza
anizogamíja
-e
ž
(
ȋ
)
biol.
spolno razmnoževanje z različno velikimi spolnimi celicami:
anizotrópen
-pna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na anizotropijo:
anizotropna snov
anizotropíja
-e
ž
(
ȋ
)
fiz.
pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti:
optična anizotropija kristala
ankéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju:
izvesti, organizirati, razpisati anketo
;
anonimna, pisna anketa
;
anketa o prometu
;
anketa med delavci
//
vprašalna pola:
izpolniti, obdelati anketo
2.
zastar.
posvetovanje izvedencev:
sklicati anketo
;
zbrati se na anketo
//
komisija
:
parlamentarna anketa
ankétar
-ja
m
(
ẹ̑
)
kdor anketira:
anketar zbira podatke
ankétarka
-e
ž
(
ẹ̑
)
ženska, ki anketira:
poklicalo je neko dekle in se predstavilo kot anketarka podjetja
ankéten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na anketo:
anketna metoda dela
;
odgovoriti na anketna vprašanja
/
izpolniti anketni list
/
anketni odbor
♦
film.
anketni film
filmski prikaz javnega mnenja o kakem sodobnem vprašanju
anketíranec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor je anketiran:
anketiranec je izpolnil anketni list
;
v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
anketíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od anketirati:
osebno anketiranje
;
dobiti podatke z anketiranjem dijakov
;
metoda anketiranja
anketíranka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki je anketirana:
anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja
anketírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju:
anketirati bralce
;
anketirati mladino različne starosti
anketíran
-a -o:
dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom
;
anketirani so bili vsi dijaki
;
vzorec anketiranih družin ni bil reprezentativen
;
sam.:
večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno
ankilóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
otrdelost sklepa:
anksiolítik
-a
m
(
í
)
farm.
zdravilo proti anksioznosti:
analiza kaže na veliko porabo anksiolitikov
;
antidepresivi in anksiolitiki
anksiózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na anksioznost:
poskušal je zmanjšati anksiozne simptome
;
anksiozna motnja
;
anksiozno stanje
/
anksiozni ljudje
;
biti anksiozen
anksióznost
-i
ž
(
ọ̑
)
1.
psiht.
duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga:
zdravljenje anksioznosti
2.
neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga:
obšla ga je anksioznost
anóda
-e
ž
(
ọ̑
)
elektr.
elektroda za dovajanje električnega toka:
anoda in katoda
;
napetost na anodi
anóden
-dna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na anodo:
anodni tok
;
anodna napetost
/
anodna baterija
;
anodno blato
blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo
;
anodno oksidiranje
oksidiranje anode pri elektrolizi
anófeles
-a
m
(
ọ̑
)
zool.
komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis:
ličinke anofelesa
/
komar anofeles
anomálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
ki odstopa od pravil;
nepravilen
,
izjemen
:
anomalen razvoj okostja
;
anomalna rast
anomalíja
-e
ž
(
ȋ
)
odstopanje, odstop od pravil;
nepravilnost
,
izjemnost
:
ta pojav je očitna anomalija
;
odpraviti anomalije
;
tako je prišlo do težkih anomalij
;
anomalija v šolstvu
/
več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami
;
duševna anomalija
♦
fiz.
anomalija vode
lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
anomálnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost anomalnega:
anomalnost rasti
anomíja
-e
ž
(
ȋ
)
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo:
družbena, kulturna anomija
;
občutek odtujenosti in anomije
anoním
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
anonimen pisec:
kdo je ta anonim, ni vedel
//
kar je sploh anonimno:
med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
anonímen
-mna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
ki ni naveden z imenom, brezimen:
anonimni pošiljatelj pisma
/
anonimni ljudski pesnik
;
ostal je anonimen
//
pri katerem avtor ni naveden:
anonimni članek
;
anonimna ovadba
;
dobiti anonimno pismo
/
anketa je bila anonimna
/
anonimna ljudska arhitektura
2.
ki nima (slavnega) imena:
iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika
anonímno
prisl.
:
anonimno priobčiti članek
anonímka
-e
ž
(
ȋ
)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena:
napisati anonimko
;
vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica
;
avtor, pisec anonimke
anonímnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
anonimen človek:
uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem
anonímnik
-a
m
(
ȋ
)
anonimen človek:
anonímnost
-i
ž
(
ȋ
)
stanje anonimnega človeka, brezimnost:
dopisnikova anonimnost
/
anonimnost ovadbe
/
popolna anonimnost ljudskih tvorcev
/
stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja
anónsa
-e
ž
(
ọ̑
)
star.
(mali) oglas, inserat:
dati anonso v časopis
;
objaviti anonso
anonsírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
star.
objaviti anonso, oglas;
oglaševati
,
inserirati
:
anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
ánorak
-a
m
(
ȃ
)
obl.
podložen vetrni jopič s kapuco:
obleči anorak
;
anorak iz najlona
;
anorak na zadrgo
anoréksičarka
-e
ž
(
ẹ́
)
ženska, ki ima anoreksijo:
ozdravljena anoreksičarka
anoréksičen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
nanašajoč se na anoreksike ali anoreksijo:
zdravljenje anoreksičnih bolnikov
;
anoreksični simptomi
;
oseba z anoreksično motnjo
2.
ekspr.
zelo vitek, suh:
manekenka z anoreksično postavo
3.
ekspr.
prazen, brez vsebine:
anoreksična denarnica
;
anoreksična prireditev
anoréksičnost
-i
ž
(
ẹ̑
)
lastnost, stanje anoreksičnega:
ugotoviti anoreksičnost
;
zavrača očitke o motnjah prehranjevanja in anoreksičnosti
anoreksíja
-e
ž
(
ȋ
)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane:
imeti anoreksijo
;
pojav anoreksije
;
razvoj anoreksije
;
ljudje z anoreksijo
anoréksik
-a
m
(
ẹ́
)
kdor ima anoreksijo:
za motnjami prehranjevanja umre petnajst odstotkov anoreksikov
anoréktičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
anoreksičen
anorgáničen
-čna -o
prid.
(
á
)
zastar.
anorganski
:
anorganična snov
anorgánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
kem.
nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika:
anorganska snov
;
anorganske baze, kisline
/
anorganska kemija
kemija, ki proučuje anorganske spojine
ànormálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki ni normalen;
nepravilen
,
nenavaden
:
anormalen potek bolezni
ànormálnost
-i
ž
(
ȁ-ȃ
)
lastnost, značilnost anormalnega:
anormalnost razvoja
anortít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec:
ansámbel
-bla
m
(
á
)
1.
skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela:
nastopili bodo baletni ansambli in solisti
;
instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel
;
amaterski ansambli
;
ansambel ljubljanske Drame
;
zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
2.
knjiž.
predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto:
v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
ansámbelski
-a -o
[
ansambəlski
]
prid.
(
á
)
nanašajoč se na ansambel:
ansambelski ples
;
dovršena ansambelska igra
ánšlus
-a
m
(
ȃ
)
polit. žarg.
nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938:
stanje v Avstriji po anšlusu
antagoníja
-e
ž
(
ȋ
)
antagonizem
:
antagonija med starimi in mladimi
antagoníst
-a
m
(
ȋ
)
1.
kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi;
nasprotnik
,
tekmec
:
v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist
;
kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦
gled.
nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
2.
farm.
spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine:
kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku
;
zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti
;
snov deluje kot antagonist bakra
/
antagonist receptorja
antagonístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na antagonizem:
antagonistični elementi v mednarodnih odnosih
;
dva antagonistična estetska nazora
;
antagonistični razredi v družbi
;
antagonistična sila
♦
anat.
antagonistične mišice
mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
antagonízem
-zma
m
(
ī
)
nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi:
generacijski, nacionalni, razredni antagonizem
;
antagonizmi v medsebojnih odnosih
;
antagonizem med socializmom in kapitalizmom
antánta
-e
ž
(
ȃ
)
zgod.,
navadno v zvezi
velika antanta
zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno:
sile antante
;
boriti se na strani antante
/
mala antanta
zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
antánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na antanto:
antantne čete, sile
;
Romunija je na antantni strani stopila v vojno
antárktičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na antarktiko:
antarktična morja
/
antarktične ekspedicije
Antárktika
-e
ž
(
á
)
polarno območje okoli južnega tečaja:
raziskovalci Antarktike
antecédens
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek:
antecedensi prve svetovne vojne
antedatírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega:
potrdilo je antedatiral za cel mesec
ántejevski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ekspr.
tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju:
pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
anténa
-e
ž
(
ẹ̑
)
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov:
montirati anteno
;
oddajna, sprejemna antena
;
radarska, radijska, televizijska antena
;
sobna, zunanja antena
;
pren.
antene človeških čutov
;
umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦
biol.
antena
v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica
;
rad.
okvirna antena
ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
anténski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na anteno:
antenski kabel
;
antenski steber radijske postaje
;
televizijski antenski stolp
;
ozemljiti antensko inštalacijo
antepéndij
-a
m
(
ẹ́
)
um.
poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize:
baročni antependij
//
rel.
prt na sprednji strani oltarne mize:
anterídij
-a
m
(
í
)
biol.
rastlinski moški spolni organ:
ànti
člen.
(
ȁ
)
nar.
izraža samoumevnost;
menda
:
Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh?
(M. Hus)
anti...
ali
ánti...
predpona v sestavljenkah
(
ȃ
)
1.
za izražanje
a)
nasprotovanja, odpora:
antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist
b)
nasprotnega delovanja, učinkovanja:
antifebrin, antitoksin
c)
nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer:
anticiklon, antipod, antipasat
č)
kontrasta, nasprotja:
antihistoričen, antilogaritem, antitalent
2.
za označevanje predhodnosti v času ali prostoru:
antidatirati
ántiabsolutístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti absolutizmu:
antiabsolutističen pesnik
/
Schillerjeve antiabsolutistične tragedije
ántialergíjski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
1.
ki ne povzroča alergijske reakcije:
antialergijska posteljnina
;
antialergijsko sredstvo
;
bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi
2.
ki deluje proti alergiji:
antialergijske kapljice za oči
;
antialergijska zdravila
ántialêrgik
-a
m
(
ȃ-é
)
farm.
zdravilo proti alergiji:
zdravnik mu je predpisal antialergik
;
naravni antialergik
;
uporaba antialergika
ántialkohólen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ọ̑
)
ki je proti alkoholizmu:
antialkoholno gibanje
ántialkohólik
-a
m
(
ȃ-ọ́
)
kdor je proti uživanju alkoholnih pijač:
bil je znan kot antialkoholik
ántialkoholízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
gibanje proti alkoholizmu:
razmah antialkoholizma
ántiamerikanízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike:
predstavil je argumente proti antiamerikanizmu
;
ideološki antiamerikanizem
;
politika antiamerikanizma
ántiamêriški
-a -o
prid.
(
ȃ-ȇ
)
ki je proti Američanom ali Ameriki:
njihov program je bil ocenjen kot antiameriški
;
antiameriške demonstracije
;
antiameriška propaganda
ántibaktêrijski
-a -o
prid.
(
ȃ-é
)
ki deluje proti bakterijam:
antibakterijske lastnosti
;
bambusova vlakna zagotavljajo naravno antibakterijsko zaščito
;
antibakterijsko delovanje
;
antibakterijsko milo
ántibaktêrijsko
prisl.
:
lipov med deluje močno antibakterijsko
antibárbarus
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov:
jezikovni brusi in antibarbarusi
antibiótičen
-čna -o
(
ọ́
)
pridevnik od antibiotik:
antibiotično delovanje penicilina
;
antibiotična zdravila
antibiótik
-a
m
(
ọ́
)
zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov:
tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik
;
zdraviti z antibiotiki
;
penicilin in drugi antibiotiki
;
delovanje antibiotika
♦
farm.
antibiotiki širokega spektra
ánticelulíten
-tna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
ki deluje proti celulitu:
kreme z nanašanjem nimajo nobenega posebnega anticelulitnega učinka
;
anticelulitna krema
;
anticelulitna masaža
ánticiklón
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
meteor.
območje visokega zračnega pritiska:
azorski, sibirski anticiklon
anticipácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
domnevanje vnaprej;
predvidevanje
,
predpostavljanje
:
njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj
;
anticipacija naprednejše bodočnosti
/
Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
♦
ekon.
anticipacija
plačevanje ali jemanje vnaprej
;
anticipacija davkov
;
glasb.
anticipacija
predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
anticipatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ekon.
vnaprej plačljiv:
anticipativni mesečni obroki
anticipírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
vnaprej domnevati;
predvideti
,
predpostaviti
:
anticipirati potek dogodkov
;
bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju
;
nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
♦
ekon.
anticipirati
vnaprej plačati ali vzeti
;
anticipirati davke
;
rel.
anticipirati
opraviti del brevirja za naslednji dan
anticipíran
-a -o:
anticipirani stroški
antíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na antiko:
občudovati antične kipe
;
antični pesnik
;
propad antičnega sveta
;
antična filozofija, umetnost
;
uprizoriti antično tragedijo
/
antični značaj glavnih junakov
antíčnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost antičnega:
izrazita antičnost uprizorjene tragedije
antidatírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
antedatirati
ántidélec
-lca
m
(
ȃ-ẹ̄
)
fiz.
osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj:
vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec
;
odkrili so nov antidelec
ántidemokrátičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-á
)
ki je proti demokraciji:
antidemokratična vlada
/
antidemokratične metode
ántidemokratízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
miselnost, ki je proti demokratizmu:
boj proti antidemokratizmu
ántidepresív
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
farm.
zdravilo proti depresiji:
jemati, predpisati antidepresive
;
naravni antidepresivi
;
majhni, preveliki odmerki antidepresivov
;
učinek antidepresivov
;
antidepresivi in pomirjevala
/
zdravljenje z antidepresivi
ántidepresíven
-vna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
ki deluje proti depresiji:
antidepresivni učinek
;
antidepresivna terapija
;
antidepresivno sredstvo
;
večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih
ántidetonátor
-ja
m
(
ȃ-ȃ
)
kem.
bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju:
antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
ántidialéktičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-ẹ́
)
ki je proti dialektiki:
antidialektične tendence
;
antidialektično stališče
ántidialéktika
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
nazor, ki je proti dialektiki:
antidialektika v njegovih razpravah
antidót
-a
m
(
ọ̑
)
farm.
sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa:
kemični in farmakološki antidoti
ántidráma
-e
ž
(
ȃ-á
)
lit.
drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni:
uprizoritev antidrame
ántiemétik
-a
m
(
ȃ-ẹ́
)
farm.
zdravilo proti bruhanju:
preden zdravnik predpiše antiemetik, ponavadi razišče vzrok bruhanja
ántiepiléptik
-a
m
(
ȃ-ẹ́
)
farm.
zdravilo proti epilepsiji:
bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo antiepileptike
ántifašíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor je proti fašizmu:
aktiven antifašist
;
koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste
ántifašístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti fašizmu:
antifašistična organizacija
;
antifašistično gibanje
/
med narodnoosvobodilnim bojem
Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]
;
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945
Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]
ántifašístka
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
ženska, ki je proti fašizmu:
bila je ena najbolj aktivnih antifašistk
ántifašízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
nazor, gibanje proti fašizmu:
novi fašizem in antifašizem
antifebrín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
zdravilo proti vročini pri živalih:
ántifeminíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
pristaš antifeminizma:
bil je znan antifeminist
ántifeminístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti enakopravnosti žensk z moškimi:
antifeministične tendence
ántifeminízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
naravnanost proti enakopravnosti žensk z moškimi:
ántifevdálen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu:
revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost
;
antifevdalna gibanja v 16. stoletju
ántifitóftoren
-rna -o
prid.
(
ȃ-ọ̑
)
v zvezi
antifitoftorna služba
organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni:
krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
antifóna
-e
ž
(
ọ̑
)
rel.
koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor:
prepevati antifone
//
kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov:
antifonárij
-a
tudi
antifonár -ja
m
(
á
)
rel.
knjiga antifon:
samostan hrani star psalterij in antifonarij
antifonírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
rel.
z antifono začenjati petje psalmov:
antifónski
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od antifona:
antifonski način petja
antifríz
-a
m
(
ȋ
)
sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih:
naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
ántigén
-a
m
(
ȃ-ẹ̑
)
biol.
snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles:
živalski strupi so antigeni za človeka
ántiglobalíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor je proti globalizmu:
protest antiglobalistov
;
skupina antiglobalistov
;
antiglobalisti in okoljevarstveniki
ántiglobalístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti globalizmu:
antiglobalistični protest
;
antiglobalistične demostracije
;
antiglobalistično gibanje
ántiglobalizácija
-e
ž
(
ȃ-á
)
miselnost, ki je proti globalizaciji:
zagovornik antiglobalizacije
ántiglobalizacíjski
in
ántiglobalizácijski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ; ȃ-á
)
ki je proti globalizaciji:
antiglobalizacijski protesti
;
antiglobalizacijsko gibanje
;
antiglobalizacijska načela
ántiglobalízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
gibanje proti globalizmu:
antiglobalizem velja za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe
;
naraščajoči antiglobalizem
ántihistamínik
-a
m
(
ȃ-í
)
farm.
snov, ki zavira delovanje histamina:
zdravnik simptome umiri z antihistaminiki
;
jemanje antihistaminikov
;
tablete antihistaminika
ántihistamínski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
farm.
ki zavira delovanje histamina:
antihistaminska krema
;
antihistaminske tablete
ántihítlerjevski
-a -o
prid.
(
ȃ-ī
)
ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu:
antihitlerjevsko gibanje
/
publ.
antihitlerjevska koalicija
ántihumanístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti humanizmu, človečnosti:
demagoška in antihumanistična ideologija
ántiimperialíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor je proti imperializmu:
dosleden pacifist in antiimperialist
ántiimperialístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti imperializmu:
antiimperialistične demokratične sile
ántijunák
-a
m
(
ȃ-á
)
1.
negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom:
antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden
;
dramski, romaneskni antijunak
2.
oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti:
antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča
;
športni antijunak
antíka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
obdobje stare grške in rimske kulture:
pozna antika
;
ideali antike
;
navdušenje za antiko
2.
predmet starinske vrednosti, starina:
zbiralec antik
antikadénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
jezikosl.
kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi:
kadenca in antikadenca
/
rastoča, visoka antikadenca
ántikancerogén
-a -o
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
med.
ki deluje proti raku:
antikancerogene snovi
;
antikancerogena učinkovina
/
antikancerogeni učinek
;
antikancerogeno delovanje
ántikatóda
-e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
elektr.
elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke:
ántikatolicízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu:
pesnikov antikatolicizem
antikizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
delati kaj antičnemu podobno:
antikizirati imena
ántiklerikálec
-lca
m
(
ȃ-ȃ
)
pristaš antiklerikalizma:
radikalen antiklerikalec
;
antiklerikalec in ateist
ántiklerikálen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
ki je proti klerikalizmu:
antiklerikalna miselnost
ántiklerikalízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
nazor, ki je proti klerikalizmu:
pisateljev bojeviti antiklerikalizem
antiklinála
-e
ž
(
ȃ
)
geol.
izbočeni del nagubanih zemeljskih skladov:
antiklinala posavskih gub
antiklinálen
-lna -o
(
ȃ
)
pridevnik od antiklinala:
antiklinalni del geološke gube
ántiklór
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
kem.
sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju:
ántikoagulánt
-a
m
(
ȃ-ā ȃ-á
)
kem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo:
antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov
;
jemanje antikoagulantov
ántikolonialízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
gibanje proti kolonializmu:
bojevniki antikolonializma
/
politika antikolonializma
ántikomintêrnski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȇ
)
ki je proti kominterni:
antikominternsko delovanje
♦
zgod.
antikominternski pakt
pakt, ki sta ga leta 1936 sklenili Nemčija in Japonska proti kominterni
ántikomuníst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor je proti komunizmu:
nikoli bil pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma
ántikomunístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti komunizmu:
antikomunistične tendence
ántikomunízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
nazor, ki je proti komunizmu:
poznal je njegov antikomunizem
/
skrajne oblike antikomunizma
ántikoncepcionálen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
med.
ki deluje proti spočetju;
kontracepcijski
:
antikoncepcionalno sredstvo
ántikorozíjski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
metal.
ki preprečuje korozijo:
izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju
/
antikorozijska zlitina
zlitina, odporna proti koroziji
ántikorozíven
-vna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
metal.
antikorozijski
:
antikorozivna barva
/
antikorozivna zaščita
antikríst
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
1.
kdor se bori proti Kristusu, veri:
braniti vero pred antikristom
2.
brezverec
,
brezbožnik
:
šel je v svet in postal antikrist
/
kot psovka
kaj vendar delate, antikristi!
antikrístov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od antikrist:
antikristovo delovanje
antikrístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
ekspr.
tak kot pri antikristu:
antikristovsko početje
/
antikristovski pogled
ántikultúra
-e
ž
(
ȃ-ȗ
)
nav. ekspr.
kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi:
antikultura se je preselila na ulico
;
junak antikulture
ántikultúren
-rna -o
prid.
(
ȃ-ȗ
)
ki je proti kulturi:
antikulturne tendence
antíkva
-e
ž
(
ȋ
)
tisk.
latinske črke klasicističnega sloga:
antikvár
-ja
m
(
á
)
trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar:
pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov
antikváren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na antikvariat:
zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov
/
antikvarni oddelek knjigarne
;
antikvarne šolske knjige
rabljene, stare
antikvárno
prisl.
:
kupiti učbenik antikvarno
antikvariát
-a
m
(
ȃ
)
trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna:
dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat
//
trgovina z rabljenimi knjigami:
knjigo je dobil šele v antikvariatu
antikváričen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na antikvariat:
antikvarični predmeti
/
antikvarična trgovina prodaja stilno pohištvo
/
antikvarična vrednost
antikvíran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
zastar.
zastarel
:
antikvirani nazori
antikvitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
predmet starinske vrednosti, starina:
zbiralec antikvitet
;
trgovina z antikvitetami
ántiliteráren
-rna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
publ.
ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta:
gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
ántilogarítem
-tma
m
(
ȃ-í
)
mat.
število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo;
numerus
:
antilogaritem števila
ántilogaritmíranje
-a
s
(
ȃ-ȋ
)
glagolnik od antilogaritmirati:
antilogaritmiranje matematičnega izraza
ántilogaritmírati
-am
nedov. in dov.
(
ȃ-ȋ
)
mat.
delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju:
antilogaritmirati enačbo
antilópa
-e
ž
(
ọ̑
)
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki:
čreda antilop
♦
zool.
indijska antilopa
antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra
;
antilopa oriks
antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
antilópin
-a -o
(
ọ̑
)
pridevnik od antilopa:
antilopin trup
antilópji
-a -e
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antilope:
antilopje meso
/
antilopji samec
/
antilopja torbica
torbica iz kože antilope
ántimarksístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti marksizmu:
antimarksistična teza
;
zavzemati antimarksistično stališče
ántimaterialístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti materializmu:
antimaterialistični nazor
;
antimaterialistična teorija
ántimatêrija
-e
ž
(
ȃ-é
)
fiz.
iz antidelcev sestavljena materija:
ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju
;
ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
ántimetafízičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti metafiziki:
antimetafizična filozofija
;
antimetafizično pojmovanje sveta
ántimilitaríst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor je proti militarizmu:
biti vnet antimilitarist
ántimilitarístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti militarizmu:
ta film je izrazito antimilitarističen
;
razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile
ántimilitarízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
gibanje proti militarizmu:
antimón
-a
m
(
ọ̑
)
kem.
svetla, krhka kovina bele barve, element Sb:
ruda, ki vsebuje antimon
;
zlitina kositra in antimona
/
rudnik antimona
antimonít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina antimonov sulfid:
antimónov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antimon:
antimonove spojine
♦
min.
antimonov sijajnik
rudnina antimonov sulfid
antimónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
antimonov
:
antimonski rudnik
ántinacíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
kdor je proti nacizmu:
nepopustljiv antinacist
;
antifašisti in antinacisti
ántinacístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti nacizmu:
vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu
;
antinacistična organizacija
antinómičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na antinomijo, protisloven:
antinomična načela dobrega in zla
/
razkrivati človeka kot antinomično bitje
antinomíja
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje:
avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah
;
človeške, razredne antinomije
;
nerazrešljive antinomije
;
antinomije v družbi
♦
filoz.
protislovje logičnega zakona s samim seboj
antiohíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Antiohijo:
antiohijski patriarh
♦
rel.
antiohijska teološka šola
teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
ántioksidacíjski
in
ántioksidácijski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ; ȃ-á
)
kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo:
antioksidacijski učinek vitamina C
;
selen priporočajo zaradi antioksidacijskega delovanja
/
antioksidacijske lastnosti olivnega olja
ántioksidánt
-a
m
(
ȃ-ā ȃ-á
)
kem.
1.
snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil:
askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant
2.
snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni:
kava vsebuje antioksidante
;
močen antioksidant
;
vir antioksidantov
/
uživati antioksidante
hrano, ki jih vsebuje
ántioksidánten
-tna -o
prid.
(
ȃ-ā
)
nanašajoč se na antioksidante:
krema, obogatena z antioksidantnimi vitamini
;
antioksidantna zaščita
;
antioksidantno delovanje
//
ki vsebuje antioksidante:
antioksidantna snov
ántioksidántski
-a -o
prid.
(
ȃ-ā
)
nanašajoč se na antioksidante:
antioksidantski dodatki k prehrani
;
antioksidantski napitek
;
antioksidantska hranila
;
čaj ima antioksidantske učinke
;
antioksidantske lastnosti rdečega vina
;
snov z močnim antioksidantskim delovanjem
ántioksidatíven
-vna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo:
sestavine vina imajo antioksidativni učinek
;
vitamini z antioksidativnim delovanjem
/
dokazali so antioksidativne lastnosti ginsenga
ántioksidatívno
prisl.
:
nekateri vitamini delujejo antioksidativno in ščitijo organizem pred škodljivimi učinki prostih radikalov
ántiparalélen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren:
antiparalelna električna toka
;
antiparalelni premici
ántipártijski
-a -o
prid.
(
ȃ-á
)
v socializmu
ki je proti partiji:
antipartijska skupina
ántipasát
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
geogr.
veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:
antipásta
-e
ž
(
ȃ
)
gastr.
konzervirano meso z zelenjavo za predjed:
jesti antipasto
//
predjed sploh:
antipátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
ki vzbuja antipatijo, zoprn:
ta človek mi je antipatičen
;
narisan je kot skrajno antipatična osebnost
;
njeno antipatično vedenje
antipatíja
-e
ž
(
ȋ
)
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari:
čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga
;
ta lik je orisan z očitno antipatijo
/
zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije
;
zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
antipéndij
-a
m
(
ẹ́
)
um.
poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize;
antependij
:
baročni antipendij
//
rel.
prt na sprednji strani oltarne mize:
ántipirátski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
ki je proti piratom ali piratstvu:
antipiratska zaščita
/
antipiratski zakon
antipirétik
-a
m
(
ẹ́
)
farm.
zdravilo proti vročini:
zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
antipirín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
zdravilo proti vročini, glavobolu:
jemati antipirine
antipód
-a
m
(
ọ̑
)
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje:
bil je pravi antipod očetu
;
njegov idejni, politični antipod
;
sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah
/
njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦
geogr.
prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
antipóden
-dna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antipode:
antipodne osebnosti
/
priti do antipodnih zaključkov
ántipoezíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije:
antologijski zgled antipoezije
ántipolítičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti politiki:
antipolitično razpoloženje v romanu
ántipolítično
prisl.
:
biti antipolitično usmerjen
ántipropagánda
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
1.
določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda:
zgrešena antipropaganda
2.
ekspr.,
v povedni rabi,
v zvezi z
za
kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce:
zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet
antirábičen
-čna -o
prid.
(
á
)
med.
ki deluje proti steklini:
antirabično cepivo
/
antirabična postaja
ántirekláma
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
1.
javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce:
na pomembnejših festivalih pogosto zmagujejo oglasi, ki šokirajo, in celo antireklame
2.
ekspr.,
v povedni rabi,
v zvezi z
za
kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce:
moštvi sta na zadnji tekmi prikazali antireklamo za prvoligaški nogomet
ántireligiózen
-zna -o
prid.
(
ȃ-ọ̑
)
ki je proti religiji, protiverski:
antireligiozni boj
/
antireligiozna vzgoja
ántirevmátik
-a
m
(
ȃ-á
)
farm.
zdravilo proti revmatizmu:
jemanje antirevmatikov
;
okrogla miza o uporabi antirevmatikov
ántirevolucionáren
-rna -o
prid.
(
ȃ-ā
)
ki je proti revoluciji:
antirevolucionarno delovanje
ántiromán
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
lit.
roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana:
predstavnik francoskega antiromana
ántisemít
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
pristaš antisemitizma:
zagrizen antisemit
ántisemitízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
nazor, gibanje, ki je proti semitom, Judom:
zavračati antisemitizem
;
val antisemitizma
ántisemítski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
ki je proti semitom, Judom:
antisemitski časopisi
;
antisemitska propaganda
antisépsa
-e
ž
(
ẹ̑
)
med.
uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi:
nezadostna antisepsa
antiséptičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
med.
ki uničuje kužne klice:
antiseptična sredstva
/
antiseptično učinkovanje
antiséptik
tudi
antiséptikum -a
m
,
mn.
antiséptika
s
in
antiséptiki
m
(
ẹ́
)
med.
antiseptično sredstvo:
uporabili so najmočnejši antiseptik
antiséptika
-e
ž
(
ẹ́
)
med.
uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi:
ántisociálen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
ki je proti socialnemu redu, družbi:
izrazit antisocialen človek
/
antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo
;
antisocialne težnje
ántisocialístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
ki je proti socializmu:
antisocialističen pojav
;
antisocialistične tendence
ántisociálnost
-i
ž
(
ȃ-ȃ
)
lastnost, značilnost antisocialnega človeka:
njihova antisocialnost je očitna
/
pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
ántistrésen
-sna -o
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
ki deluje proti stresu:
sedemdnevni antistresni program
;
antistresna terapija
antišambrírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
zastar.
hoditi prosit za posredovanje, zaščito;
pritiskati na kljuke
:
antišambrirati pri knezu
ántitalènt
-ênta
m
(
ȃ-ȅ ȃ-é
)
pog.
kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar:
biti izrazit antitalent za matematiko
ántiteízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
filoz.
nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam:
bojevit antiteizem
;
ateizem in antiteizem
ántiteló
-ésa
s
(
ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑
)
med.
beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena;
protitelo
:
nastajanje antiteles
ántiterorístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na antiterorizem:
na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote
ántiterorízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
dejavnost, ki omejuje terorizem:
raziskave na področju antiterorizma in varnosti
antitétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na antitezo:
antitetična dvodelnost soneta
;
doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
antitétičnost
-i
ž
(
ẹ́
)
značilnost antitetičnega:
antitetičnost misli
antitéza
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
nasprotje
,
kontrast
:
Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču
;
idejna, zgodovinska antiteza
;
antiteza telesa in duha
//
diametralno nasprotna trditev:
na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦
filoz.
Heglova teza, antiteza in sinteza
;
lit.
antiteza
besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto
;
slovanska antiteza
antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
antitóksičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
biol.
ki deluje proti toksinom:
antitoksični serum
antitoksín
-a
m
(
ȋ
)
biol.
snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup:
napadeni organizem se brani z antitoksini
ántitrinitárec
-rca
m
(
ȃ-ȃ
)
rel.
pripadnik katerekoli verske ločine, ki je proti dogmi o sv. Trojici:
ántivírusen
-sna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
1.
ki deluje proti virusom:
propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč
;
antivirusno zdravilo
2.
ki varuje pred računalniškimi virusi:
antivirusni program
;
poskrbeli smo za ustrezno antivirusno zaščito
ántivírusnik
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
protivirusni program, protivirusnik:
možnost brezplačne namestitve antivirusnika
antokián
tudi
antocián -a
m
(
ȃ
)
biol.
rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin:
antologíja
-e
ž
(
ȋ
)
zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik:
obsežna antologija
;
antologija slovenske lirike
antologíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od antologija:
antologijski izbor
antolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antologijo:
v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi
/
antološka knjižnica
/
pesem je bila antološke vrednosti
antoním
-a
m
(
ȋ
)
jezikosl.
beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede:
antonim od bel je črn
antonomazíja
-e
ž
(
ȋ
)
lit.
zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno:
antónovka
-e
ž
(
ọ̑
)
agr.
trajno zimsko jabolko zelenkaste barve:
antracén
-a
m
(
ẹ̑
)
kem.
trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana:
antracénov
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na antracen:
antracenovi derivati
/
antracenovo olje
antracénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na antracen:
antracensko olje
/
antracenska barvila
antracít
-a
m
(
ȋ
)
premog najvišje kalorične vrednosti:
lignit in antracit
antracíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na antracit:
antracitni rudniki
/
antracitni premog
antracit
//
po barvi podoben antracitu:
obleka iz svile antracitne barve
antracítno
prisl.
:
antracitno siv ton
antracítov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od antracit:
antracitov pepel
ántraks
-a
m
(
ȃ
)
med.,
vet.
kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad:
bacil antraksa
ántropobiologíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih:
antropocéntričen
tudi
antropocêntričen -čna -o
prid.
(
ẹ́; é
)
filoz.
ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je:
antropocentrični nazor
;
antropocentrična smer v znanosti
;
antropocentrično gledanje
antropocéntričnost
tudi
antropocêntričnost -i
ž
(
ẹ́; é
)
knjiž.
lastnost, značilnost antropocentričnega:
antropocentričnost sedanje dobe
antropocentrízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je:
antropofobíja
-e
ž
(
ȋ
)
psiht.
bolezenski strah pred ljudmi:
ántropogenéza
-e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
biol.
nastanek in razvoj človeka:
ántropogeografíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo:
ántropogeográfski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
nanašajoč se na antropogeografijo:
antropogeografski opis Slovenije
/
antropogeografski zemljevid
antropoíd
-a
m
(
ȋ
)
antr.
človeku sorodna opica:
antropoíden
-dna -o
(
ȋ
)
pridevnik od antropoid:
antropoidne opice
antropológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za antropologijo:
priznan antropolog
;
kulturni, socialni antropolog
antropologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o človeku kot členu narave:
dognanja antropologije
/
fizična, kulturna antropologija
;
filozofska, socialna antropologija
/
predavanja iz antropologije
antropológinja
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za antropologijo:
kulturna, socialna antropologinja
;
priznana, znana antropologinja
;
pogovor z antropologinjo
;
antropologinja in zgodovinarka
antropolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antropologijo:
antropološki inštitut
/
antropološka študija
/
antropološko društvo
antropométričen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na antropometrijo:
antropometrični laboratorij
/
antropometrični podatki
antropometríja
-e
ž
(
ȋ
)
metoda za določanje razmerij človeškega telesa:
tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo
/
razvoj antropometrije
antropometríjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od antropometrija:
antropometrijski instrumenti
;
antropometrijski pregled
antropomórf
-a
m
(
ọ̑
)
antr.
človeku podobna opica:
šimpanz in drugi antropomorfi
antropomórfen
-fna -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antropomorfizem:
antropomorfno naziranje, opisovanje
/
antropomorfna upodobitev
//
knjiž.
podoben človeku:
antropomorfna oblika predmeta
/
antropomorfna usoda
♦
antr.
antropomorfne opice
antropomorfi
antropomorfízem
-zma
m
(
ī
)
prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka:
naivni antropomorfizem
;
antropomorfizem ljudske pesmi
antropomorfizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka:
antropomorfizirati božanstva, pojme
antropomórfski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na antropomorfizem:
antropomorfski politeizem
/
antropomorfski pojmi o bogu
antroponím
-a
m
(
ȋ
)
jezikosl.
lastno ime človeka;
osebno ime
:
toponimi in antroponimi
ántroponomástika
-e
ž
(
ȃ-á
)
jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi:
z antroponomastiko se ukvarjajo pomembni jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi
antropozóf
-a
m
(
ọ̑
)
pristaš antropozofije:
teozofi in antropozofi
antropozofíja
-e
ž
(
ȋ
)
filoz.
nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta:
utemeljitelj antropozofije
ántski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Ante:
antska kultura
anuitéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
fin.
letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti:
anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta
;
plačevati anuitete
;
posojilo z letno anuiteto tisoč evrov
;
anuitete za kredite
;
odplačilo anuitet
anuitéten
-tna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od anuiteta:
anuitetno posojilo
anulácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
razglasitev za neveljavno;
razveljavitev
,
uničenje
:
anulacija čekov, dogovora
anulírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
razglasiti za neveljavno;
razveljaviti
,
uničiti
:
anulirati dogovor, odlok, pogodbo
anulíran
-a -o:
anuliran ček
ánus
-a
m
(
ȃ
)
anat.
končni del črevesa;
zadnjik
,
ritnik
:
sluznica anusa
;
vagina in anus
aójd
-a
m
(
ọ̑
)
knjiž.,
pri starih Grkih
ljudski pesnik in pevec:
aoríst
-a
m
(
ȋ
)
jezikosl.
glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega:
aórta
-e
ž
(
ọ̑
)
anat.
glavna, največja arterija:
počena, pretrgana aorta
/
srčna, trebušna aorta
aórten
-tna -o
(
ọ̑
)
pridevnik od aorta:
aortni lok
ápage
medm.
(
ȃ
)
knjiž.
izgini, poberi se:
apage, skušnjavec!
apanáža
-e
ž
(
ȃ
)
v monarhističnih državah
redni letni prejemki članov vladarske rodbine:
določiti, zvišati apanažo
;
pren.,
ekspr.
apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb
apanážen
-žna -o
(
ȃ
)
pridevnik od apanaža:
zmanjšati apanažno vsoto
aparát
-a
m
(
ȃ
)
1.
priprava za opravljanje določenega dela:
aparat dela brez napake
;
vključiti aparat
;
električni aparat
;
optični aparati
/
rabi se samostojno ali s prilastkom:
brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat
;
aparat za gašenje
;
ekspresni aparat za kavo
/
zastar.
na letališču so pristajali lovski aparati
letala
//
pog.
fotografski aparat:
ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2.
anat.
skupina organov z določeno funkcijo:
motnje v prebavnem aparatu
;
zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦
šport.
gibalni aparat
kosti, sklepi, mišice
3.
skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi:
občina je zmanjšala svoj aparat
;
administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat
;
povečevati, vzdrževati državni aparat
;
policijski aparat je takoj stopil v akcijo
;
mobilizirali so ves propagandni aparat
4.
dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu:
knjiga je opremljena z obširnim aparatom
;
kritični, znanstveni aparat
aparátčik
-a
m
(
ȃ
)
slabš.,
zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991
aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih:
sekretar komiteja je bil aparatčik
aparáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
elektr.
nanašajoč se na aparat 1:
aparatna varovalka
;
aparatna sponka
izolirana sponka za priključek električnih aparatov
aparatúra
-e
ž
(
ȗ
)
sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto:
montirati, namestiti aparaturo
;
klinika je opremljena s sodobno aparaturo
;
filmska, tonska aparatura
;
aparatura za vremensko službo
apárten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
star.
ki vzbuja pozornost, občudovanje:
kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro
;
apartna ženska
//
poseben
,
nenavaden
:
osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške
apártno
prisl.
:
apartno urejena čakalnica
apartheid
-a
[
apárthajd-
]
m
(
ȃ
)
zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki:
boj proti apartheidu
/
obsoditi politiko apartheida
apartmá
-ja
m
(
ȃ
)
1.
večsobno stanovanje, zlasti v hotelu:
ima eleganten apartma
;
najela je apartma v najboljšem hotelu
2.
iron.
majhno, skromno stanovanje:
izvolite v moj apartma
apartmájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na apartma 1:
apartmajska soba
;
apartmajsko stanovanje
apártnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost apartnega:
apartnost njene obleke
/
stilistična apartnost
apáš
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.,
zlasti v francoskem okolju
velikomestni potepuh, slepar, razbojnik:
apaši pariškega podzemlja
apáški
1
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na Apače:
naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega
/
prsten apaški obraz
apáški
2
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od apaš:
apaška banda
apátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
ki je duševno otopel, brez volje;
brezčuten
,
top
4
:
apatičen bolnik
;
mož je popolnoma apatičen
;
biti, postati apatičen za vse
/
z apatičnim izrazom je gledala v strop
;
apatičen obraz
apátično
prisl.
:
apatično strmeti predse
apátičnost
-i
ž
(
á
)
apatija
:
zbuditi se iz apatičnosti
;
delo je opravljala z neko apatičnostjo
/
apatičnost bolnika
apatíja
-e
ž
(
ȋ
)
stanje apatičnega človeka;
brezčutnost
,
topost
:
pasti v apatijo
;
prebudil se je iz globoke, popolne apatije
;
apatija do življenja
/
politična apatija
apatít
-a
m
(
ȋ
)
topazu podoben poldrag kamen rumene barve:
nakit z apatitom
♦
min.
kalcijev fosfat s fluorom in klorom
;
ležišča apatita
apatríd
-a
m
(
ȋ
)
človek brez domovine, državljanstva;
brezdomovinec
:
mednarodna konvencija o apatridih
;
kot apatridi se morajo javljati oblasti
ápeks
-a
m
(
ȃ
)
1.
anat.
vrh koničastega organa:
tuberkuloza pljučnega apeksa
/
apeks jezika
2.
astron.
točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce:
apél
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
javen poziv, klic:
nasloviti apel na mladino
;
apel Združenih narodov k miru
//
sklicevanje na kaj:
apel na čast, na človečnost
2.
zbor pri vojakih, v taboriščih:
zatrobiti k apelu
;
večerni apel
♦
lov.
pes ima dober apel
je poslušen
apelácija
-e
ž
(
á
)
pravn.,
nekdaj
ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču;
pritožba
,
priziv
:
apelacija ni bila mogoča
//
apelacijsko sodišče:
apelacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na apelacijo:
apelacijski rok
/
apelacijsko sodišče
nekdaj
sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje
apelatív
in
ápelativ -a
m
(
ȋ; ȃ
)
jezikosl.
ime vrste, skupine predmetov;
občno ime
apelatíven
-vna -o
(
ȋ
)
pridevnik od apelativ:
apelativna raba osebnega imena
apelírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati:
govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo
;
na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek
2.
sklicevati se na kaj:
apelirati na čut pravičnosti, na razum
;
apeliramo na vašo politično zavednost
apendicítis
-a
m
(
ȋ
)
med.
vnetje slepiča:
apéndiks
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
knjiž.
dodatek, dopolnilo h knjigi:
v apendiksu je zadevo pojasnil
2.
anat.
črvasti podaljšek slepega črevesa;
slepič
apercépcija
-e
ž
(
ẹ́
)
filoz.
zavestno dojemanje, spoznavanje:
sposobnost za apercepcijo
apercepcíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od apercepcija:
apercepcijski testi
;
apercepcijske sposobnosti človeka
aperceptíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na apercepcijo:
aperceptivno spoznanje
apercipírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
filoz.
zavestno dojemati, spoznavati:
apercipirati svoje ravnanje
aperçu
-ja
[
apersí
]
m
(
ȋ
)
knjiž.
duhovita domislica ali pripomba:
pomemben aperçu
//
kratek pregled:
dal nam je samo aperçu problema
àperióden
-dna -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
aperiodičen
:
aperioden pojav
àperiódičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ọ́
)
ki se ne ponavlja redno:
aperiodičen pojav
;
aperiodične spremembe
♦
elektr.
aperiodični tokokrog
tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja
;
glasb.
aperiodična gradnja skladbe
gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
aperitív
-a
m
(
ȋ
)
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna:
pelinkovec je odličen aperitiv
;
mimogrede je stopil v bife na aperitiv
/
popil je kar dva aperitiva
;
v prid. rabi:,
gost.
hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
apertúra
-e
ž
(
ȗ
)
fiz.
velikost, premer odprtine pri optični napravi:
apertura objektiva
apetít
-a
m
(
ȋ
)
1.
želja, potreba po jedi;
tek
2
:
dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit
;
ima velik apetit
;
biti brez apetita
;
jesti z apetitom
2.
ekspr.
močna želja, pohlep po čem:
apetit neokolonialistov
apetíten
-tna -o
prid.
(
ȋ
)
ki vzbuja apetit, tek:
apetitna jed
//
zastar.
privlačen
,
mikaven
:
apetitna ženska
apezêjevec
-vca
m
(
ȇ
)
pog.,
do 1941
član Akademskega pevskega zbora:
zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
//
po drugi svetovni vojni
član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič:
apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
apikálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na apeks:
apikalni katar
♦
jezikosl.
apikalni glas
glas, tvorjen s konico jezika
ápiterapíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
med.
zdravljenje s čebelarskimi pridelki:
apiterapija pri boleznih zgornjih dihal
;
zagovorniki apiterapije
;
simpozij o apiterapiji
aplanát
-a
m
(
ȃ
)
fiz.
lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije:
aplanátičen
-čna -o
(
á
)
pridevnik od aplanat:
aplanatično lečje
aplavdírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje;
ploskati
:
občinstvo je navdušeno aplavdiralo
/
aplavdirati govorniku, igralcem
aplávz
-a
m
(
ȃ
)
z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje:
ansambel je bil deležen velikega aplavza
;
govornika nagraditi z aplavzom
s ploskanjem
;
goste so pozdravili z dolgim aplavzom
;
doživel je aplavz pri odprtem odru
;
publ.
največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
aplicíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od aplicirati:
apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
aplicírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu:
avtor aplicira svoje teorije na politiko
;
marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase
;
aplicirati pravilo na konkreten primer
;
tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
2.
uporabiti
,
uveljaviti
:
rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo
;
aplicirati znanje v praksi
3.
obl.
našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje:
aplicirati čipke na obleko
aplicíran
-a -o:
pouk je apliciran na krajevne potrebe
;
aplicirane vede
aplikativne
aplíka
-e
ž
(
ȋ
)
našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju;
aplikacija
aplikácija
-e
ž
(
á
)
1.
knjiž.
prenašanje na kaj, prilagoditev čemu:
v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme
;
izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere
;
to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
2.
knjiž.
uporaba
,
uveljavitev
:
poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov
;
aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
3.
računalniški program:
razvijati poslovne, spletne aplikacije
;
uporaba brezplačnih aplikacij
/
programska aplikacija
;
računalniške igre in aplikacije
4.
našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju:
našiti aplikacije
;
obleka z aplikacijami
;
aplikacija iz usnja
♦
šol.
začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
aplikacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aplikacijo:
aplikacijska metoda
/
aplikacijski ornament
aplikatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aplikacijo, uporaben:
aplikativne vede, znanosti
;
aplikativna raziskovalna dela
aplikatívnost
-i
ž
(
ȋ
)
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju:
aplikativnost visoko razvite tehnologije
aplómb
-a
m
(
ọ̑
)
knjiž.
gotovost v vedenju, samozavest:
govoriti z aplombom
♦
kor.
obvladanje ravnotežja pri plesu
apnánje
-a
s
(
ȃ
)
apnjenje
,
kalcifikacija
:
apnanje kislih tal
ápnar
tudi
apnár -ja
m
(
ȃ; á
)
kdor žge ali prodaja apno:
kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
apnáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna:
dolga leta je apnaril
ápnarski
in
apnárski -a -o
prid.
(
ȃ; á
)
nanašajoč se na apnarje ali apnarstvo:
apnarsko delo
ápnarstvo
in
apnárstvo -a
s
(
ȃ; ȃ
)
žganje ali prodajanje apna:
zaposlen je v apnarstvu
ápnast
-a -o
prid.
(
á
)
umazan od apna:
apnasta lopata
//
ki vsebuje apno:
apnast kompost
ápnat
-a -o
in
apnàt -áta -o
prid.
(
ȃ; ȁ ā
)
bogat z apnom:
apnata zemlja
apnáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
apniti
:
apnati travnik
apnêja
-e
ž
(
ȇ
)
med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem:
apneje so pogosto vzrok nespečnosti
apnén
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na apno:
apneni belež
;
apnena malta
;
apnene snovi
/
apnena zemlja
zemlja, ki vsebuje apnenec
/
apnena jama
♦
agr.
apneni dušik
umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno
;
grad.
apneno mleko
(gostejši) apneni belež
;
petr.
apneni maček
lehnjak
apnéno
prisl.
:
zrl je v njen apneno beli obraz
apnénast
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
apnenčast
:
apnenasta polževa lupina
apnénčast
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
ki je iz apnenca:
apnenčasta polževa lupina
;
apnenčaste plasti, skale
//
ki vsebuje apnenec:
apnenčasta zemlja
apnénčev
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na apnenec:
apnenčev prah
;
trdi apnenčevi sloji
/
apnenčeva siga
apnénec
-nca
m
(
ẹ̄
)
kamnina, iz katere se pridobiva apno:
Alpe so iz apnenca
;
skladi apnenca
;
žganje apnenca
/
industrija apna izkorišča razne apnence
/
beli apnenec
;
koralni, kremenasti apnenec
;
lapornati apnenec
♦
geol.
dachsteinski apnenec
apnenéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
zastar.
apneti
:
žile so ji začele apneneti
apnénica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
peč za žganje apna:
postaviti apnenico
//
vsebina apnenice:
skuhati dve apnenici
2.
obrat za žganje apna:
oče dela v apnenici
apnéničar
-ja
m
(
ẹ̑
)
kdor dela pri apnenici:
bil je lovec, oglar in apneničar
apnénik
-a
m
(
ẹ̄
)
zastar.
apnenec
:
zemlja je pomešana z apnenikom
apnéniški
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
ki je iz apnenca;
apnenčast
:
apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
♦
geogr.
Južne apneniške Alpe
apnênje
-a
s
(
é
)
glagolnik od apneti:
apnenje žil
apnénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
apnena zemlja:
puhlica in apnenka
apnéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
prepajati se s kalcijevim karbonatom:
pri arteriosklerozi žile apnijo
ápnica
1
-e
ž
(
ȃ
)
jama za shranjevanje gašenega apna:
betonirana apnica
apníca
2
-e
ž
(
í
)
z vodo mešano gašeno apno:
apnica izvrstno konzervira jajca
apník
-a
m
(
í
)
zastar.
apnenec
apníšče
-a
s
(
í
)
kraj, kjer se žge apno:
apníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
apnenčast
:
apniška tla
apnítev
-tve
ž
(
ȋ
)
apnjenje
:
apnitev travnikov
apníti
-ím
in
ápniti -im
nedov.
(
ī í; ā ȃ
)
dodajati apno, apnene snovi:
apniti travnik, zemljo
apnjênje
in
ápnjenje -a
s
(
é; ā
)
glagolnik od apniti:
pravilno apnjenje vpliva na rast
;
strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
ápno
-a
s
(
á
)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge:
prodajati apno
;
gnojiti z apnom
/
gasiti apno
živo apno polivati z vodo
;
kuhati, žgati apno
pridobivati apno z žganjem apnenca
;
gašeno apno
spojina žganega apna z vodo
;
klorovo apno
spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje
;
žgano, živo apno
negašeno
♦
agr.
klajno apno
dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor
;
grad.
hidrirano apno
apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
//
pog.
z vodo mešano gašeno apno;
belež
:
beliti z apnom
/
vložiti jajca v apno
apodíktičen
-čna -o
prid.
(
í
)
ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora:
apodiktične izjave, trditve
/
apodiktični ton pouka
;
v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
♦
filoz.
apodiktična sodba
sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost
apodíktično
prisl.
:
apodiktično kaj trditi
;
sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
apodíktičnost
-i
ž
(
í
)
lastnost, značilnost apodiktičnega:
apodiktičnost trditve
/
v njegovih izjavah moti apodiktičnost
apoén
-a
m
(
ẹ̑
)
fin.
zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir:
izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
apogêj
-a
m
(
ȇ
)
astron.
točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje:
Luna je v apogeju
;
umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
apokalípsa
-e
ž
(
ȋ
)
rel.
grozljivo veličastni opisi konca sveta:
temne vizije apokalipse
/
Apokalipsa
zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta
;
pren.
atomska apokalipsa
apokalíptičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na apokalipso:
apokaliptična prerokovanja, videnja
/
apokaliptični jezdeci
jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
//
knjiž.
strahoten, grozoten, grozljivo veličasten:
apokaliptična groza
;
apokaliptična znamenja uničenja
/
apokaliptični slog pesnitve
apókopa
-e
ž
(
ọ̑
)
jezikosl.
opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi:
apokríf
-a
m
(
ȋ
)
lit.
apokrifen spis:
biblični apokrifi
apokrífen
-fna -o
prid.
(
ȋ
)
navadno v zvezi s
spis, knjiga
nepristen
,
ponarejen
:
apokrifen evangelij
;
stari apokrifni spisi
;
apokrifne knjige
;
apokrifno folklorno blago
apokrífnost
-i
ž
(
ȋ
)
značilnost apokrifnega:
apokrifnost teksta
apokromát
-a
m
(
ȃ
)
fiz.
izpopolnjeni akromat:
apokromátičen
-čna -o
(
á
)
pridevnik od apokromat:
apokromatični objektivi
apolíničen
-čna -o
prid.
(
í
)
knjiž.
skladen
1
,
umerjen
:
apolinični tip človeka
;
princip apolinične lepote
/
dionizična in apolinična glasba, umetnost
apolíničnost
-i
ž
(
í
)
knjiž.
lastnost, značilnost apoliničnega:
erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike
àpolítičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-í
)
ki se ne zanima za politiko:
izrazito apolitičen človek
/
klub je bil apolitičen
;
njegova apolitična narava
;
njihovo stališče je apolitično
àpolítičnost
-i
ž
(
ȁ-í
)
lastnost, značilnost apolitičnega človeka:
apolitičnost sodobnih glasbenikov
/
univerza je zavezana apolitičnosti in objektivnosti
apologét
-a
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
kdor brani kako idejo;
branilec
,
zagovornik
:
biti apologet abstraktne umetnosti
;
spadal je med apologete kapitalizma
;
apologet krščanstva
♦
rel.
cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
apologétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na apologetiko:
apologetičen spis
;
apologetična knjiga
apologétika
-e
ž
(
ẹ́
)
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere:
apologetika in dogmatika
/
predaval je apologetiko
;
pren.
apologetika kapitalističnega sistema
apologétski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na apologetiko:
apologetsko delo
apologíja
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
pisni ali ustni zagovor, obramba kake osebe ali stvari:
pisati apologijo
;
duhovita, strastna apologija
;
apologija človeka
;
film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti
apólon
-a
m
(
ọ̑
)
zool.
dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:
apólonski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
tak kot pri Apolonu:
mladenič apolonske rasti
//
apoliničen
:
apolonski in dionizični tip
apopleksíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
med.
možganska kap:
posledice apopleksije
2.
gozd.
nenadno sušenje drevesa:
apopléktičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na apopleksijo:
apoplektičen napad
/
apoplektičen bolnik
apopléktik
-a
m
(
ẹ́
)
med.
kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej:
aporíja
-e
ž
(
ȋ
)
filoz.,
po eleatski filozofski šoli
nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:
apórt
-a
m
(
ọ̑
)
1.
lov.
prinos ustreljene divjadi k lovcu:
po aportu je pes legel
/
kot ukaz
Aport! je lovec ukazal psu
2.
naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:
aposiopéza
-e
ž
(
ẹ̑
)
lit.
opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk:
med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo
apostát
-a
m
(
ȃ
)
rel.
kdor odpade od vere, odpadnik:
biti apostat
;
pren.
politični apostat
apostazíja
-e
ž
(
ȋ
)
rel.
odpad od vere, odpadništvo:
verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo
;
pren.
njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
apóstelj
-na
[
apostəlj
]
m
(
ọ̑
)
star.
apostol
aposterióren
-rna -o
prid.
(
ọ̑
)
filoz.
dobljen iz izkustva, izkustven:
aposteriorna spoznanja
a posterióri
prisl.
(
ọ̄
)
filoz.
iz izkustva, po izkustvu;
ant.
a priori
:
dokazovati, sklepati a posteriori
/
spoznanje a posteriori
apóstol
-a
m
(
ọ̑
)
1.
rel.
vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa:
apostol Peter
;
pisma apostolov
/
Dejanja apostolov
knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
//
prvi oznanjevalec krščanstva:
slovanska apostola Ciril in Metod
/
apostol narodov
sv. Pavel
2.
s prilastkom
goreč glasnik ideje:
biti apostol miru
apostolát
-a
m
(
ȃ
)
rel.
dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi:
hierarhični, laični apostolat
/
apostolat zgleda
apostólik
-a
m
(
ọ̄
)
rel.
papež
:
apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda
apostolováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
knjiž.
učiti, širiti krščanstvo:
Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani
apostôlski
-a -o
prid.
(
ȏ
)
1.
nanašajoč se na apostole:
apostolski časi
/
delovati z apostolsko gorečnostjo
/
apostolska vera
molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi
;
Apostolska dela
knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
2.
rel.
nanašajoč se na papeža, apostolski sedež:
apostolski blagoslov
/
apostolski administrator
upravitelj apostolske administrature
;
apostolski delegat
papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem
;
apostolski sedež
papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj
;
apostolska nunciatura
stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
apostôlstvo
-a
s
(
ȏ
)
rel.
1.
apostolat
:
udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
//
cerkveno društvo z nabožnimi nalogami:
vpisati se v apostolstvo
/
apostolstvo sv. Cirila in Metoda
2.
dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom:
apostolstvo Cerkve
apostróf
-a
m
(
ọ̑
)
jezikosl.
grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:
apóstrofa
-e
ž
(
ọ̑
)
lit.
ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor:
govornikove apostrofe in retorična vprašanja
apostrofíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od apostrofirati:
pesnikovo apostrofiranje predmetov
apostrofírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar:
pisatelj apostrofira domovino, prijatelja
/
razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake
/
v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča
posebej omenil, poudaril
apotéka
-e
ž
(
ẹ̑
)
lekarna
:
šel je v apoteko po zdravila
/
domača apoteka
;
s seboj je vzel tudi priročno apoteko
apotékar
-ja
m
(
ẹ̑
)
lekarnar
:
po poklicu je bil apotekar
;
vzela je bogatega apotekarja
apotékarica
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
farmacevtka
:
nasvet apotekarice
2.
star.
lekarnarjeva žena:
čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica
apotékarski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
lekarnarski
:
apotekarski predpisi
apoteóza
-e
ž
(
ọ̑
)
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari:
drama se zaključi z apoteozo ljubezni
;
pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja
;
Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
//
pri starih Grkih in Rimljanih
povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo:
apoteoza cesarja
apotropêjski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
etn.
ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje:
apotropejsko dejanje, znamenje
apozícija
-e
ž
(
í
)
jezikosl.
samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek:
apozicíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
jezikosl.
apozicionalen
:
apozicijska raba
apozicionálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na apozicijo:
apozicionalni odnos
apraksíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe:
apreciácija
-e
ž
(
á
)
fin.
(po)večanje vrednosti valute, zlasti glede na drugo:
preprečiti, ustaviti nadaljnjo apreciacijo
;
stopnja apreciacije
;
izgubljanje izvozne konkurenčnosti zaradi (prevelike) apreciacije
/
nominalna, realna apreciacija
/
izrazita, hitra, močna apreciacija valute
après-ski
-ja
[
aprè-skí
]
m
(
ȅ-ȋ
)
obl.
kar se nosi po smučanju:
obleči, obuti après-ski
;
v prid. rabi:
après-ski obutev
posmučarska obutev
apretêr
-ja
m
(
ȇ
)
kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem:
apreter tkanin, usnja
apretíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od apretirati:
apretiranje tkanin
;
sredstvo za apretiranje
apretírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
teh.
opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost:
apretirati tkanine
;
apretirati blago proti mokroti
apretíran
-a -o:
volnene preproge morajo biti apretirane proti moljem
apretúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
teh.
dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost:
apretura lesa, tekstilij, usnja
;
obrat za apreturo
/
svilena apretura
ki da blagu lesk, kot ga ima svila
//
sredstvo za apretiranje:
pri pranju apretura rada popusti
;
apretura proti mečkanju
;
platno brez apreture
2.
tovarniški obrat za apretiranje:
obratovodja apreture
apretúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na apreturo:
apreturna sredstva
/
apreturni oddelek
apríl
-a
m
(
ȋ
)
četrti mesec v letu:
tekmovanje bo od petega do desetega aprila
;
v aprilu mu poteče rok
;
bilo je meseca aprila
//
v zvezi s
prvi
dan, ko so v navadi šale in potegavščine:
danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil
/
kot vzklik
ali smo te, haha, prvi april!
/
poslati koga po aprila
za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
aprílov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od april:
aprilov sneg
aprílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na april:
aprilsko zasedanje državnega zbora
/
aprilsko sonce
/
aprilska šala
za prvi april
/
imamo aprilsko vreme
spremenljivo, nestalno vreme
;
ti si taka kakor aprilsko vreme
aprióren
-rna -o
prid.
(
ọ̑
)
knjiž.
dan neodvisno od izkustva:
enostranski in aprioren odnos do problema
;
apriorne in izkustvene metode
;
njihova trditev je apriorna
a prióri
prisl.
(
ọ̄
)
knjiž.
vnaprej, kratko malo:
popevkarstva ne kaže a priori odklanjati
;
individualizem a priori zavračamo
;
a priori nemogoča stvar
♦
filoz.
neodvisno od izkustva, predizkustveno,
ant.
a posteriori
aprioríst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš apriorizma:
trditve aprioristov
apriorístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
ki ne upošteva izkustva:
apriorističen odnos do stvarnosti
;
aprioristični predsodki
;
zavzemati aprioristično stališče
apriorístično
prisl.
:
sodil je aprioristično
apriorízem
-zma
m
(
ī
)
aprioristično stališče:
v tej stvari je vsak apriorizem odveč
;
apriorizem v presojanju ga je zavedel
/
sklepal je na podlagi apriorizmov
;
nevarnost apriorizmov v kritiki
♦
filoz.
nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
apriórnost
-i
ž
(
ọ̑
)
značilnost apriornega:
apriornost njegovih trditev
/
avtorjev ton dogmatične apriornosti
aprobácija
-e
ž
(
á
)
adm.
uradna odobritev, potrditev:
aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
aprobacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od aprobacija:
aprobacijski odlok
aprobírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
adm.
uradno odobriti, potrditi:
aprobirati spis
;
komisija je tezo aprobirala
aprobíran
-a -o:
aprobirani teksti
aproksimácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
približna ocenitev, približno ocenjevanje:
statistična aproksimacija
;
metoda sukcesivne aproksimacije
♦
mat.
spodnja aproksimacija
približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti
aproksimatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aproksimacijo, približen:
izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov
;
podatki so samo aproksimativni
;
aproksimativna vrednost
aproksimatívnost
-i
ž
(
ȋ
)
knjiž.
značilnost aproksimativnega, približnost:
aproksimativnost rezultatov
aproksimírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
približno oceniti, približno določiti:
aproksimirati vrednost
à propos
[
apropó
]
medm.
(
ọ̑
)
knjiž.
da ne pozabim, saj res:
à propos, doktor, kaj mislite o njeni bolezni?
apropriácija
-e
ž
(
á
)
pravn.
prevzem česa v last, prilastitev:
aprovizácija
-e
ž
(
á
)
1.
zlasti v vojnem času
organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami:
aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
//
pog.
urad za tako preskrbovanje:
mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano
2.
življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje:
dobiti, dostaviti aprovizacijo
aprovizacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aprovizacijo:
aprovizacijski urad
/
dobiti aprovizacijski dodatek
apsída
tudi
ápsida -e
ž
(
ȋ; ȃ
)
arhit.
polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve:
romanska apsida
;
tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido
/
mnogokotna apsida
apsidálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na apsido:
apsidalni prostor
/
posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek
apsíden
tudi
ápsiden -dna -o
(
ȋ; ȃ
)
pridevnik od apsida:
apsidna stena
àpsiholóški
-a -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
ki ni psihološki:
apsihološka drama
;
apsihološka interpretacija
ár
-a
m
(
ȃ
)
ploščinska mera, 100 m
2
:
pogozditi petdeset arov [a] zemljišča
ára
1
-e
tudi
-a
m
(
ȃ
)
zool.
velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara:
ára
2
-e
ž
(
ȃ
)
zool.
velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara:
gnezdišča modrih ar
ára
3
-e
ž
(
á
)
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, naplačilo:
dati, plačati, vzeti aro
;
vrniti dvojno aro
;
ara za njivo
;
pet tisoč evrov are
arábec
-bca
m
(
ȃ
)
konj arabske pasme:
jahal je iskrega arabca
arabéska
-e
ž
(
ẹ̑
)
um.
ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov:
po stenah se prepletajo arabeske
;
z arabeskami okrašena dvorana
;
pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
//
knjiž.
besedna ali miselna igrivost:
pesem je brez oblikovnih arabesk
/
ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦
glasb.
krajša skladba, navadno klavirska
;
kor.
plesna drža, uravnotežena na eni nogi
arabésken
-kna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od arabeska:
arabeskni motiv
arabíst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za arabske jezike in kulturo:
arabizácija
-e
ž
(
á
)
uvajanje arabske uprave, jezika:
začela se je arabizacija tujih ustanov v državi
;
predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka
/
prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
arabízem
-zma
m
(
ī
)
jezikosl.
element arabščine v kakem drugem jeziku:
prevod je odpravil nepotrebne arabizme
arábski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Arabce ali Arabijo:
arabski jezik
;
arabske države
/
Združeni arabski emirati
●
arabski gumi
gumiarabikum
♦
mat.
arabske številke
številke tipa 1, 2, 3
;
obrt.
arabska vezenina
vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico
;
vet.
arabska pasma
pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
arábščina
-e
ž
(
ȃ
)
arabski jezik:
prevajati iz arabščine
aragónec
-nca
m
(
ọ̑
)
min.
aragonit
aragonít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina rombični kalcijev karbonat:
árak
-a
m
(
ȃ
)
v orientalskem okolju
žgana pijača, navadno iz riža:
piti arak
arálija
-e
ž
(
á
)
vrtn.
sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi:
presaditi aralijo
aramêjski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na Aramejce:
aramejski jezik
;
odkriti aramejske napise
arancín
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
gastr.
s sladkorjem prepojen pomarančni olupek:
ledena krema z arancini
aranžêr
-ja
m
(
ȇ
)
1.
kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto:
izložbeni aranžer
;
aranžer prostora, stanovanja
2.
kdor pripravlja, organizira kako prireditev:
turistični aranžerji so pripravili veslaško regato
;
aranžer plesa, slavnosti
♦
glasb.
prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
aranžêrka
-e
ž
(
ȇ
)
1.
ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto:
po poklicu je aranžerka
;
aranžerka cvetja, izložb
;
cvetličarka in aranžerka
2.
ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev:
aranžerka porok
♦
glasb.
prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
aranžêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje:
aranžerski ples
;
aranžerska šola
/
zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme
aranžêrstvo
-a
s
(
ȇ
)
dejavnost aranžerjev:
ukvarja se z aranžerstvom
;
teorija aranžerstva
/
šola je odprla oddelek za aranžerstvo
/
izučil se je aranžerstva
aranžíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od aranžirati:
prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju
/
teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
aranžírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
1.
skladno, estetsko urejevati ali opremljati:
cvetličarka je okusno aranžirala darilo
;
aranžirati izložbo, stanovanje
2.
pripravljati
,
organizirati
:
aranžirati turistično potovanje
♦
glasb.
prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
aranžíren
-rna -o
prid.
(
ȋ
)
gled.,
v zvezi
aranžirna vaja
aranžirka
aranžírka
-e
ž
(
ȋ
)
gled.
vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje:
prva aranžirka
aranžmá
-ja
m
(
ȃ
)
1.
estetska, skladna ureditev, okrasitev:
arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje
;
izložbeni aranžma
/
cvetlični, cvetni aranžma
;
klasični žalni aranžmaji
;
aranžma iz suhega cvetja
;
izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev
;
razstava prazničnih aranžmajev
2.
turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana:
najti, ponujati ugoden aranžma
;
zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja
;
počitniški, potovalni aranžma v tujini
;
povračilo vplačanega aranžmaja
;
stroški odpovedi aranžmaja
/
turistični aranžma
3.
dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu:
podpisati, skleniti aranžma
;
finančni, kreditni aranžma
;
aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4.
glasb.
priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo:
napisati aranžma za skladbo
;
godalni aranžma
;
aranžma za pihalni orkester
;
pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja
/
glasbeni aranžma
♦
gled.
razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
arašíd
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.
nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji;
kikiriki
2
:
gojiti arašide
;
jesti, luščiti arašide
arašídov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na arašid:
arašidovo maslo
;
žlica arašidovega olja
aravkárija
-e
ž
(
á
)
vrtn.
okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria:
čilska aravkarija
/
sobna aravkarija
árbiter
-tra
m
(
ȃ
)
1.
pravn.
razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki:
zahtevati arbitra
;
občasni, stalni arbiter
2.
knjiž.
oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče:
bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik
;
nastopa kot kulturni arbiter
arbitráren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben:
arbitrarni kriterij
;
uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna
arbitrárno
prisl.
:
arbitrarno odločati
arbitrárnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
možnost svobodnega odločanja, poljubnost:
arbitrarnost te razlage
/
zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja
arbitráža
-e
ž
(
ȃ
)
1.
razsodišče v nesodnih sporih:
ustanoviti arbitražo
;
predložiti spor državni, mednarodni arbitraži
;
odločba arbitraže
//
razsojanje, razsodba tega razsodišča:
nepristranska arbitraža
2.
ekon.
posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih:
blagovna, devizna arbitraža
arbitrážen
-žna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na arbitražo:
arbitražni postopek, sklep
;
arbitražna komisija
;
spor so rešili na arbitražnem sodišču
/
arbitražni posli
arbitražêr
-ja
m
(
ȇ
)
ekon.
kdor se ukvarja z arbitražnimi posli:
arbítrij
-a
m
(
í
)
knjiž.
strokovno mnenje, presoja:
arbitrij izvedenca
arbón
-a
m
(
ọ̑
)
zool.
ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus:
arborétum
-a
m
(
ẹ̑
)
smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene:
ogledati si arboretum
/
Arboretum Volčji potok
arborístika
-e
ž
(
í
)
veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju:
načela sodobne arboristike
/
študij arboristike
arcníja
-e
ž
(
ȋ
)
nav. mn.,
nižje pog.
zdravilo
:
vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav!
àrdičína
medm.
(
ȁ-ȋ
)
nar. gorenjsko
izraža podkrepitev trditve:
ardičina! je vzkliknil
;
ardičina, kako so šli!
àrdigáta
medm.
(
ȁ-ȃ
)
nar.
izraža podkrepitev trditve:
ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana!
ardít
-a
m
(
ȋ
)
v Italiji, med obema vojnama
vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist:
spopadli so se z arditi
àrdún
medm.
(
ȁ-ȗ
)
pog.
izraža podkrepitev trditve:
dobro smo jih, ardun
;
ardun! se je čudil
àrdúš
medm.
(
ȁ-ū
)
pog.
izraža močno podkrepitev trditve:
arduš, sem se ustrašil
;
to je gorelo, arduš
área
-e
ž
(
ā
)
knjiž.
predel, območje z določenimi skupnimi lastnostmi:
industrijska area
areál
-a
m
(
ȃ
)
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina:
povečati areal plodne zemlje
;
gozdni areal
/
ravninska mesta imajo velik areal
;
to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
♦
biol.
areal bukovega gozda
;
jezikosl.
raziskovati areale posameznih sufiksov
areálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na areal:
arealna karta
/
arealna lingvistika
aréka
-e
ž
(
ẹ̑
)
bot.
palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu:
àreligiózen
-zna -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
ki nima religije, brezveren:
biti areligiozen
/
areligiozna vzgoja
àreligióznost
-i
ž
(
ȁ-ọ̑
)
lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost:
aréna
-e
ž
(
ẹ̑
)
1.
okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži:
toreador je stopil v areno
;
cirkuška arena
;
klovn v areni
/
prostorna arena se je napolnila z gledalci
2.
publ.,
navadno s prilastkom
področje udejstvovanja in uveljavljanja:
v literarno areno prihajajo mladi pesniki
;
nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni
;
razmere v mednarodni, politični areni
;
umakniti se iz športne, tekmovalne arene
/
stati sredi arene življenja
♦
film.
velika zlata arena
priznanje za najboljši film puljskega festivala
arendátor
-ja
m
(
ȃ
)
star.
kdor vzame kaj v zakup, zakupnik:
areométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
fiz.
priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer:
meriti z areometrom
;
lestvica areometra
areopág
-a
m
(
ȃ
)
zgod.
najvišje sodišče v starih Atenah:
arèst
-êsta
m
(
ȅ é
)
pog.
zapor
:
aresti so bili polni
;
biti, sedeti v arestu
/
dobil je dve leti aresta
arestánt
in
arestànt -ánta
m
(
ā á; ȁ á
)
pog.
zapornik
,
kaznjenec
,
jetnik
:
na dvorišče so prišli arestanti s paznikom
;
odvesti arestanta
arestántovski
-a -o
prid.
(
á
)
pog.
zaporniški
,
kaznjenski
,
jetniški
:
arestantovska obleka
;
težave arestantovskega življenja
arestántski
-a -o
prid.
(
ā
)
pog.
zaporniški
,
kaznjenski
,
jetniški
:
arestantska hrana
aretácija
-e
ž
(
á
)
glagolnik od aretirati:
odrediti aretacijo osumljene osebe
;
vzrok za aretacijo
/
minister je napovedal aretacije
aretíranec
-nca
m
(
ȋ
)
kdor je aretiran, prijet:
odpeljati, preiskati aretiranca
aretírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
prijeti koga in mu odvzeti prostost:
ponoči je policija aretirala veliko ljudi
;
aretirati osumljenca, zločinca
;
aretirali so ga zaradi kraje
2.
teh.
zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave:
aretirati magnetno iglo
aretíran
-a -o:
biti aretiran
;
sam.:
eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
argentán
-a
m
(
ȃ
)
metal.
zlitina bakra, cinka in niklja;
novo srebro
argentínski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od Argentina:
argentinska mesna industrija
argentít
-a
m
(
ȋ
)
min.
temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik:
argó
-ja
tudi
argot -a
[
argó -ja
]
m
(
ọ̑
)
knjiž.
posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov:
argo pariškega podzemlja
//
zastar.
govorica posameznih poklicev, skupin;
žargon
árgon
in
argón -a
m
(
ȃ; ọ̑
)
kem.
žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar:
z argonom polnjene žarnice
argonávt
-a
m
(
ȃ
)
nav. mn.,
v grški mitologiji
mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo:
odprava, potovanje argonavtov
;
mit, legenda, zgodba o argonavtih
argonávtski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od argonavt:
dolga argonavtska pot
argumènt
-ênta
m
(
ȅ é
)
kar utemeljuje, podpira kako trditev;
razlog
,
dokaz
:
navesti zadostne argumente
;
podpreti trditev z argumenti
;
močen, prepričljiv, tehten argument
;
argumenti za in proti
;
kloniti pod težo argumentov
♦
mat.
količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
argumentácija
-e
ž
(
á
)
utemeljevanje, dokazovanje kake trditve:
njegovi argumentaciji ni mogoče slediti
;
prepričljiva, protislovna argumentacija
;
argumentacija predloga
//
dokazno gradivo:
predložiti izčrpno argumentacijo
;
trditev je brez argumentacije
;
znanstvena argumentacija
argumentíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od argumentirati:
s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
argumentírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
utemeljevati, dokazovati kako trditev:
argumentirati predlog
;
argumentirati s številkami
;
dobro, slabo argumentirati
argumentíran
-a -o:
argumentirana znanstvena razprava
arháičen
-čna -o
prid.
(
á
)
1.
starodaven
,
starinski
:
arhaični ljudski plesi
;
rad uporablja arhaične besede
/
tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino
//
ekspr.
nesodoben
,
zastarel
:
arhaični nazori, pojavi
2.
nanašajoč se na arhaik ali arhaiko:
arhaična doba
/
arhaična umetnost
arháičnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost arhaičnega:
arhaičnost v besedi in obliki
arháik
-a
m
(
á
)
geol.
starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
arháika
-e
ž
(
á
)
1.
lastnosti, značilnosti arhaičnega:
preprosta kmečka arhaika
2.
um.
doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti:
grška arhaika
arhaístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na arhaizem:
arhaistična oblika verza
;
arhaistično odrsko okolje
arhaízem
-zma
m
(
ī
)
starinska značilnost:
arhaizem stavbe
//
jezikosl.
jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku:
dialektični, slovanski arhaizmi
arhaizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
delati kaj arhaičnemu podobno:
arhaizirati jezik
arhaizíran
-a -o:
arhaizirana podoba sodobnih mest
arhájski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na arhaiko:
sledovi življenja v arhajski dobi
/
arhajski slog
;
arhajska plastika
arhángel
-a
m
(
á
)
rel.
angel višjega reda;
nadangel
:
arhangel Mihael
;
angeli in arhangeli
arhegónij
-a
m
(
ọ́
)
bot.
rastlinski ženski spolni organ:
arheológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za arheologijo:
najnovejša dognanja arheologov
arheologíja
-e
ž
(
ȋ
)
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov:
zanimati se za arheologijo
/
antična, staroslovanska arheologija
arheológinja
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za arheologijo:
arheolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij:
arheološki muzej
;
arheološka zbirka
/
arheološka izkopavanja
/
arheološki strokovnjak
arheolóško
prisl.
:
ves okoliš je arheološko raziskan
arheópteriks
-a
m
(
ọ̑
)
pal.
najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič:
fosilni ostanki arheopteriksa
;
perje arheopteriksa
arhetíp
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
prvotna oblika kakega zapisa:
ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
♦
filoz.
praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
arhidiákon
-a
m
(
á
)
škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat:
arhidiakonát
-a
m
(
ȃ
)
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij:
škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
arhiepískop
-a
m
(
ȋ
)
v vzhodni cerkvi
predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:
arhierêj
-a
m
(
ȇ
)
v vzhodni cerkvi
naslov višjega duhovnika:
prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
arhimandrít
-a
m
(
ȋ
)
v vzhodni cerkvi
predstojnik večjega samostana ali več samostanov:
postal je arhimandrit
Arhimédov
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
v zvezah:
knjiž.
Arhimedova točka
izhodišče, opora
♦
teh.
Arhimedov vijak
vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
;
fiz.
Arhimedov zakon
po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
arhipél
-a
m
(
ẹ̑
)
geogr.
arhipelag
arhipelág
tudi
arhipélag -a
m
(
ȃ; ẹ̑
)
geogr.
obsežno otočje z vmesnim morjem vred:
grški arhipelag
;
otok azijskega arhipelaga
arhiprézbiter
-ja
m
(
ẹ̑
)
rel.
naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti:
arhitékt
-a
m
(
ẹ̑
)
strokovnjak za arhitekturo:
razpisati mesto inženirja arhitekta
;
razstava likovnikov in arhitektov
/
filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt
;
arhitekt urbanist
/
krajinski arhitekt
strokovnjak za krajinsko arhitekturo
arhitékten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo:
arhitektni kader
;
arhitektna stroka
/
arhitektna revija
arhitéktka
-e
ž
(
ẹ̑
)
strokovnjakinja za arhitekturo:
arhitektónika
-e
ž
(
ọ́
)
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela:
občudovali so arhitektoniko gotske katedrale
;
čudovita arhitektonika spomenika
;
arhitektonika drame, pesmi, skladbe
//
veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi:
predavanja iz arhitektonike
arhitektónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na arhitektoniko:
arhitektonski stil renesanse
;
arhitektonski vidiki
;
arhitektonska ureditev naselja
;
arhitektonska zgrajenost drame
/
stavba je čudovito arhitektonsko delo
arhitektónsko
prisl.
:
arhitektonsko oblikovan park
;
arhitektonsko grajena sonata
arhitéktovski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na arhitekte:
arhitektovsko zborovanje
arhitéktski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo:
arhitektski naraščaj
;
arhitektska zamisel stavbe
/
arhitektski tehnik
arhitektúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo:
arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
//
veda o tem:
predava arhitekturo
/
pog.
vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze
oddelek za to vedo
//
v zvezi
krajinska arhitektura
veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju:
študij krajinske arhitekture
/
področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2.
kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe:
ljubljanska baročna arhitektura
;
antična, egipčanska arhitektura
/
funkcionalna arhitektura
;
notranja, vaška, vrtna arhitektura
/
arhitektura v kamnu
stavba, objekt
3.
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela:
lepa arhitektura stavbe
;
arhitektura dramskega dela, skladbe
arhitektúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na arhitekturo:
arhitekturni prostor
;
arhitekturna umetnost
/
arhitekturni objekt
;
arhitekturna kompozicija, plastika
/
arhitekturni koncept stavbe
arhitektúrno
prisl.
:
arhitekturno zanimiva gradnja
arhitráv
-a
m
(
ȃ
)
arhit.
glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov:
arhív
-a
m
(
ȋ
)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo:
ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen
;
hraniti v arhivu
;
pregledati in urediti arhiv
;
državni, pokrajinski arhiv
;
nadškofijski, šolski, zasebni arhiv
/
elektronski arhiv
;
filmski arhiv
zvitki filmskih trakov
/
obširni vatikanski arhivi
//
prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti:
odpraviti se v arhiv
;
direktor arhiva
/
Zgodovinski arhiv
//
zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh:
fotografija je iz osebnega arhiva
;
dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv
arhiválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
arhivski
:
uporabljati arhivalne vire
;
razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol
arhiválije
-lij
ž
mn.
(
á ȃ
)
knjiž.
listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu:
sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije
;
pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije
;
še ne dovolj raziskane arhivalije
arhivár
-ja
m
(
á
)
strokovni uslužbenec v arhivu:
dobil je službo mestnega arhivarja
;
arhivar časopisnega podjetja
;
društvo arhivarjev
/
filmski arhivar
♦
biblio.
arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
arhivárka
-e
ž
(
á
)
strokovna uslužbenka v arhivu:
društvena arhivarka
;
arhivarka zdravstvenih kartonov
/
arhitekturna arhivarka
arhivárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na arhivarje:
arhivarski tečaj
;
arhivarska služba
arhivíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od arhivirati:
moderen sistem arhiviranja
arhivírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
dati, prenesti v arhiv:
arhivirati dokumentacijsko gradivo
arhivíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor opravlja arhiviranje:
filmski arhivisti
;
sodelovanje arhivistov in kustosov
arhivístika
-e
ž
(
í
)
nauk o strokovnem delu v arhivih:
razvoj slovenske arhivistike
arhivôlta
-e
ž
(
ȏ
)
arhit.
lok nad dvema stebroma, slopoma:
arhivolta nad romanskim portalom
arhívski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na arhiv:
arhivske omare
/
dokazati trditev z arhivskimi viri
;
arhivsko gradivo
;
arhivska kopija filma
najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu
/
arhivski strokovnjak, uslužbenec
/
osnutek arhivskega zakona
árhont
-a
m
(
ȃ
)
pri starih Grkih
vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi:
Ariádnin
-a -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.,
v zvezi
Ariadnina nit
rešilno, odrešilno sredstvo:
iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
aríden
-dna -o
prid.
(
ȋ
)
agr.,
geogr.
suh
,
sušen
:
aridna območja
;
aridna tla
/
aridno podnebje
árija
-e
ž
(
á
)
skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo:
peti, poslušati arijo
;
operne arije
;
arija Valentina iz opere Faust
♦
glasb.
koloraturna arija
arijánec
-nca
m
(
ȃ
)
rel.
pristaš arijanizma:
nastopati proti arijancem
arijanízem
tudi
arianízem -zma
m
(
ī
)
rel.
nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Jezus Kristus ni pravi bog:
širjenje arijanizma
arijánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na arijanstvo ali arijanizem:
arijanski nauk
arijánstvo
-a
s
(
ȃ
)
rel.
arijanizem
:
sledovi arijanstva
árijec
-jca
m
(
á
)
1.
po nacistični ideologiji
pripadnik (večvredne) arijske rase:
izgubil je službo, ker ni bil arijec
2.
jezikosl.,
nekdaj
kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki:
značilnosti jezika arijcev
árijka
-e
ž
(
á
)
po nacistični ideologiji
pripadnica (večvredne) arijske rase:
plavolasa arijka
;
zakon z arijko
árijski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na arijce:
arijska rasa
/
arijski jeziki
arimán
-a
m
(
ȃ
)
zgod.
pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije:
ariózen
-zna -o
prid.
(
ọ̑
)
glasb.
speven na način, ki je med recitativom in arijo:
v njegovi operi prevladuje ariozni element
;
ariozni monolog v prvem dejanju
aristárh
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
strog kritik, zlasti v jezikoslovju:
naši takratni aristarhi
aristófanski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
tak kot pri Aristofanu:
aristofanski prizori v komediji
;
aristofanska komedija
aristokracíja
-e
ž
(
ȋ
)
plemiči
,
plemstvo
:
angleška aristokracija
//
skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja:
denarna, finančna, zemljiška aristokracija
;
meščanska aristokracija
;
zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta
;
pren.
duhovna aristokracija
aristokrát
-a
m
(
ȃ
)
pripadnik aristokracije, plemič:
fevdalni aristokrat
;
aristokrati in meščani
//
pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja:
denarni aristokrat
;
nosi se kot aristokrat
/
ekspr.
je aristokrat od glave do pet
;
pren.
duhovni aristokrat
aristokrátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
aristokratski
:
novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih
/
občudoval je njen aristokratični obraz
aristokrátičnost
-i
ž
(
á
)
aristokratstvo
:
imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti
/
nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti
aristokratíja
-e
ž
(
ȋ
)
pri starih Grkih in Rimljanih
državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast:
aristokrátinja
-e
ž
(
ȃ
)
aristokratka
:
lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja
aristokratízem
-zma
m
(
ī
)
kar je značilno za aristokrate:
boriti se proti aristokratizmu
/
odbijal jo je s svojim aristokratizmom
;
pren.
aristokratizem njegove umetnosti
aristokrátka
-e
ž
(
ȃ
)
pripadnica aristokracije, plemkinja:
oženil se je z aristokratko
aristokrátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo:
bil je aristokratskega rodu
;
zahajala je v aristokratsko družbo
/
stanoval je v aristokratski četrti mesta
/
imela je lepe, aristokratske roke
;
aristokratsko vedenje
dostojanstveno, uglajeno
aristokrátstvo
-a
s
(
ȃ
)
lastnosti, značilnosti aristokratov:
sovražila je njegovo aristokratstvo
/
ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom
/
postavljal se je s svojim aristokratstvom
aristokratskim rodom, položajem
;
pren.
aristokratstvo duha
aristotélik
-a
m
(
ẹ̄
)
filoz.
pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije:
arabski, krščanski aristoteliki
aristotelízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije:
utemeljitelj arabskega aristotelizma
aristótelovec
-vca
m
(
ọ̄
)
filoz.
aristotelik
:
arabski aristotelovci
aristótelski
-a -o
prid.
(
ọ̄
)
nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo:
aristotelska logika
/
večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena
aritmétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na aritmetiko, računski:
aritmetična operacija
/
danes pišejo aritmetično nalogo
♦
mat.
aritmetična sredina
vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti
;
aritmetično zaporedje
zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna
aritmétik
-a
m
(
ẹ́
)
strokovnjak za aritmetiko:
aritmétika
-e
ž
(
ẹ́
)
veda o računanju s števili, računstvo:
aritmetika in geometrija
/
učbenik aritmetike
/
politična aritmetika
uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
aritmetizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
mat.
dati čemu aritmetično obliko:
aritmetizirati geometrijski izrek
àrítmičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-í
)
ki ni ritmičen:
aritmičen ples
♦
med.
utrip žile je aritmičen
neenakomeren, nepravilen
aritmíja
-e
ž
(
ȋ
)
neenakomernost ritma:
aritmija verza
♦
med.
aritmija srca, žile
neenakomerno, nepravilno utripanje
arkáda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
arhit.
lok nad dvema stebroma, slopoma:
stati pod arkado
;
bazilika z arkadami
/
slepe arkade
loki kot okras na zidu
//
mn.
hodnik z vrsto takih lokov:
trgovine v arkadah
/
Plečnikove arkade
/
sprehajati se pod arkadami
2.
kostni lok nad očesom:
boksarju je počila arkada
;
prebiti si arkado
arkáden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na arkade:
arkadni lok
/
arkadni motiv
;
arkadna lopa
;
arkadno dvorišče, stopnišče
arkádijski
-a -o
prid.
(
á
)
knjiž.
preprost
,
idiličen
:
arkadijske počitnice v domači vasi
;
arkadijsko okolje
arkatúra
-e
ž
(
ȗ
)
um.
slepi arkadni loki na polstebrih:
arkebúza
-e
ž
(
ȗ
)
nekdaj
puška z zelo dolgo cevjo:
zadel ga je strel iz arkebuze
arkebuzír
-ja
m
(
í
)
nekdaj
vojak, oborožen z arkebuzo:
mušketirji in arkebuzirji
árktičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na Arktiko:
večni led arktičnih pokrajin
;
arktična rastlina
;
arktična ljudstva
/
arktična ekspedicija
♦
meteor.
arktična zračna gmota
arktíd
-a
m
(
ȋ
)
antr.
prebivalec Arktike:
Árktika
-e
ž
(
á
)
polarno območje okoli severnega tečaja:
ekspedicija na Arktiko
armáda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
nav. ed.
oborožene sile države, vojska:
stopiti v armado
;
zlom Napoleonove armade
/
Rdeča armada
zlasti od 1917 do 1946
sovjetska
2.
največja vojaška operativna enota:
četrta armada
3.
ekspr.,
z rodilnikom
velika množica:
armada brezposelnih, reporterjev
/
cela armada steklenic
♦
soc.
industrijska rezervna armada
brezposelni delavci
;
voj.
armada
kopenska vojska
armáden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na armado:
armadni štab
;
armadne enote
;
armadno povelje
♦
voj.
armadni general
najvišji generalski čin v nekaterih državah
ármafleks
-a
m
(
ȃ
)
podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh:
na taborjenju je dobro imeti armafleks
armatúra
-e
ž
(
ȗ
)
1.
teh.
zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav:
zamenjati armature v stanovanju
;
sanitarna, vodovodna armatura
;
armatura parnega kotla
;
tovarna armatur
/
gasilske cevi z armaturami
♦
elektr.
kabelska armatura
zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča
2.
grad.
v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost:
ojačiti z armaturo
;
jeklena, lesena, štukaturna armatura
;
armatura za balkonsko ploščo
;
prerez armature
armatúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na armaturo:
izdelovati armaturne dele
/
armaturna plošča
plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja
/
računati in risati armaturni načrt
;
armaturna palica, zanka
;
armaturno železo
arménski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na Armence ali Armenijo:
armenski jezik
;
armenska literatura
♦
rel.
armenska cerkev
pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev
ármija
-e
ž
(
á
)
nav. ed.,
publ.
oborožene sile države;
armada
:
stopiti v armijo
♦
voj.
general armije
v socializmu
najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi
armíranobetónski
-a -o
prid.
(
ȋ-ọ̑
)
nanašajoč se na armirani beton:
armiranobetonski most
;
armiranobetonska zgradba
/
armiranobetonska konstrukcija
armírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
ojačevati z vložki, navadno železnimi:
v celoti armirati omet
;
armirati nosilni steber
;
armirati steklo
armíran
-a -o:
elektr.
armirana izolirna cev
jeklena cev za električne inštalacije
;
grad.
zgradba iz armiranega betona
;
armirana konstrukcija
arnávtski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Arnavte:
arnavtski jezik
;
bela arnavtska čepica
árnica
-e
ž
(
ȃ
)
nar.
planinska trava ali planinsko seno:
arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih
árnik
-a
m
(
ȃ
)
pog.
posušena in v soli konzervirana riba sled;
slanik
:
jedel je arnike s krompirjem
;
suh kot arnik
zelo suh
árnika
-e
ž
(
ȃ
)
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja:
nabirati arniko
//
tinktura iz te rastline:
namazati rano z arniko
árnikov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na arniko:
arnikov cvet
♦
farm.
arnikova tinktura
arogánca
-e
ž
(
ȃ
)
ošabno in predrzno vedenje:
svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil
/
ekspr.
to je čisto navadna aroganca!
arogánten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
ošaben in predrzen:
aroganten človek, nasprotnik
/
tako početje je arogantno
arogántno
prisl.
:
nastopa zelo arogantno
arogántnež
-a
m
(
ȃ
)
aroganten človek:
bil je prepirljivec in arogantnež
arogántnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost arogantnega človeka:
v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost
aróma
1
--
m
(
ọ̑
)
zastar.
prijeten, plemenit vonj;
aroma
2
:
znal je ceniti pristni aroma čaja
aróma
2
-e
ž
(
ọ̑
)
prijeten, plemenit vonj:
vino ima dobro, prijetno aromo
;
izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo
;
izboljšati aromo cigarete
;
aroma ananasa
;
aroma črne kave
;
okus, vonj in aroma
//
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj:
sladoledu dodajajo različne arome
;
rumova, sadna, vanilijeva aroma
;
izdelek brez umetnih arom
aromát
-a
m
(
ȃ
)
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj:
dodati pijači aromat
//
zastar.
prijeten, plemenit vonj;
aroma
2
:
♦
kem.
spojina, ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev
aromáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
blago dišeč, vonjav:
aromaten gozdni zrak
arómaterapévtski
-a -o
prid.
(
ọ̑-ẹ̑
)
nanašajoč se na aromaterapijo:
aromaterapevtski pripravek
;
aromaterapevtska kopel
/
aromaterapevtska masaža
arómaterapíja
-e
ž
(
ọ̑-ȋ
)
zdravljenje z eteričnimi olji:
celostna nega kože z aromaterapijo
aromátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
ki ima prijeten, plemenit vonj:
aromatičen čaj
;
aromatična pijača
/
aromatično cvetje kamilic
aromatizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
dodati čemu prijeten, plemenit vonj:
aromatizirati pijačo
;
aromatizirati domači tobak
/
aromatizirati pralni prašek
aromatizíran
-a -o:
aromatizirano vino
aromátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
aromatičen
:
aromatski dodatki k hrani
;
aromatske dišave
2.
kem.
ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev:
aromatske spojine
aromúnski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na Aromune:
aromunski jezik
arondácija
-e
ž
(
á
)
zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel:
izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje
;
razpravljati o arondaciji
;
arondacija kmetijskih obdelovalnih površin
arondacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na arondacijo:
arondacijski postopek
/
dobil je arondacijsko odločbo
arondírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel:
arondirati zadružne njive
arondíran
-a -o:
obdelava arondiranega polja
arpeggio
[
arpédžo
]
prisl.
(
ẹ̑
)
glasb.,
označba za način izvajanja
kot na harfi:
igrati arpeggio
arpeggio
-a
m
izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim:
ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom
aršín
-a
m
(
ȋ
)
nekdaj
ruska dolžinska mera, približno 70 cm:
palica, dolga dva aršina
artefákt
-a
m
(
ȃ
)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek:
prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti
;
starodavni umetniški artefakt v obliki delfina
;
zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov
/
dražba antičnih, egipčanskih artefaktov
/
kulturni, zgodovinski artefakti
//
arheol.
ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe:
zbirka najdenih artefaktov
;
kamniti artefakti
;
koliščarski artefakti
;
artefakt iz kosti, kremena
arteficiálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
med.
umetno narejen:
arteficialni pnevmotoraks
/
arteficialni abortus
umetno izzvani abortus
artél
-a
m
(
ẹ̑
)
v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi
zadružna organizacija različnih tipov:
kmetijski artel
arteriálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na arterija 1:
arterialne kapilare
/
arterialna kri
arterializácija
-e
ž
(
á
)
med.
naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom:
artêrija
-e
ž
(
é
)
1.
anat.
žila, ki odvaja kri od srca;
odvodnica
,
utripalnica
:
kri je curkoma brizgala iz arterije
;
pljučna arterija
;
preprečiti poapnitev arterij
;
kri v arterijah in venah
2.
važna prometna zveza, pot:
usposobiti vse mestne arterije za promet
;
vodna, železniška arterija
artêrijski
-a -o
prid.
(
é
)
nanašajoč se na arterija 1:
arterijsko ožilje
/
arterijska kri
artêriosklerótičen
-čna -o
prid.
(
ē-ọ́
)
nanašajoč se na arteriosklerozo:
arteriosklerotične spremembe v ožilju
/
arteriosklerotičen bolnik
artêriosklerótik
-a
m
(
ē-ọ́
)
kdor ima arteriosklerozo:
artêrioskleróza
-e
ž
(
ē-ọ̑
)
poapnitev in otrdelost arterij:
že nekaj let ga muči arterioskleroza
artéški
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
geogr.
nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih:
arteški studenec, vodnjak
/
arteška voda
artézijski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
geogr.
arteški
:
artezijski vodnjak
artičóka
-e
ž
(
ọ̑
)
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet:
jesti artičoke
;
nasad artičok
artíkel
-kla
m
(
í
)
proizvodni in trgovski predmet, blago:
nekateri artikli so se podražili
;
to je zelo iskan artikel
;
izvozni, živilski artikli
;
artikli za široko potrošnjo
;
povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu
/
umetnost ni trgovski artikel
♦
jezikosl.
spolnik
;
pravn.
člen v starih pravnih besedilih
artikulácija
-e
ž
(
á
)
1.
jezikosl.
oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava:
imeti dobro artikulacijo
;
jasna, nejasna artikulacija
;
artikulacija soglasnika
/
artikulacija besed in stavkov
/
mesto artikulacije
položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2.
glasb.
povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju:
v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3.
anat.
stik, zveza med kostema:
ramenska artikulacija
artikulacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na artikulacijo:
artikulacijski organi
;
artikulacijska napaka
♦
jezikosl.
artikulacijska baza
od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
artikuláren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
anat.
nanašajoč se na sklep, sklepen:
artikularni hrustanec
♦
med.
artikularni revmatizem
artikulíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od artikulirati:
jasno artikuliranje glasov
artikulírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
jezikosl.
oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati:
naravno, afektirano artikulirati
;
artikulirati samoglasnike, soglasnike
♦
glasb.
pri izvajanju povezovati ali členiti tone
artikulíran
-a -o:
artikulirani in neartikulirani glasovi
;
artikuliran govor
/
artikuliran stavek
razločno, jasno izgovorjen
;
artikulirana izgovarjava besed
razločna, jasna
artilêrec
-rca
m
(
ȇ
)
artilerist
:
bil je dober artilerec
artileríja
-e
ž
(
ȋ
)
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo:
križarka ima dobro artilerijo
;
spopad med ladijsko in obalno artilerijo
;
protiletalska artilerija
/
lahka, težka artilerija
//
rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem:
artilerija je napadala mesto
;
služiti vojake pri artileriji
artileríjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na artilerijo, topniški:
začeti napad z artilerijskim ognjem
;
topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje
/
artilerijski polk
;
artilerijski polkovnik
;
artilerijska oficirska šola
artileríst
-a
m
(
ȋ
)
vojak artilerijske enote, topničar:
artilerist je do zadnje granate ostal pri topu
artíst
-a
m
(
ȋ
)
1.
kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu:
bil je artist in akrobat
;
nastop potujoče skupine artistov
;
življenje cirkuških artistov
2.
ekspr.
kdor do največje popolnosti obvlada kaj:
ni bil samo telovadec, ampak artist
;
artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi
;
ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist
artístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na artiste ali artizem:
a)
artistična cirkuška skupina
b)
artistična dognanost slike
;
dovršena artistična obdelava risanega filma
;
Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva
/
gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična
/
evropske artistične smeri
artístično
prisl.
:
artistično dognan opis
artístika
-e
ž
(
í
)
1.
dejavnost artistov:
razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo
2.
artizem
:
njegova orkestralna artistika
artístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu:
artistka na trapezu
artízem
-zma
m
(
ī
)
popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja:
njegova drama je mojstrovina besednega artizma
;
skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu
;
dramaturški artizem
;
Cankarjev artizem v prozi
/
formalistični artizem
;
igralčev brezkrvni artizem
;
prazen artizem
/
znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
ártkíno
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
1.
kino za predvajanje umetniških filmov:
dvorana artkina
2.
kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov:
artkino nikjer na svetu ni državna ustanova
artotéka
-e
ž
(
ẹ̑
)
zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji:
knjižnica ima tudi artoteko
artrítičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na artritis:
artritična bolečina
/
artritična izrastlina
artrítis
-a
m
(
ȋ
)
med.
vnetje sklepov:
akutni artritis
;
revmatični artritis
artróza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici:
artroza je najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka
;
imeti artrozo
;
artroza kolena
/
sekundarna artroza
kot posledica poškodbe ali bolezni
arzén
-a
m
(
ẹ̑
)
kem.
element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As:
zastrupiti se z arzenom
;
elementarni arzen
arzenál
-a
m
(
ȃ
)
1.
skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna:
arzenal, dobro založen s strelivom
;
pren.,
ekspr.
pesnikovo delo je arzenal umetniške besede
;
ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike
//
tovarna orožja:
arzenal za pehotno orožje
2.
ekspr.,
z rodilnikom
velika množina:
cel arzenal propagandnega materiala
♦
voj.
vojna luka z orožarno in delavnicami
arzenálski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od arzenal:
arzenalska posadka
arzenát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
sol arzenove kisline:
z arzenati uničevati rastlinske škodljivce
;
natrijev arzenat
arzeníd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
spojina arzena s kovinami:
ruda vsebuje arzenide
;
srebrov arzenid
arzénik
-a
m
(
ẹ̑
)
zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica:
zastrupiti se z arzenikom
♦
kem.
arzenov trioksid
arzénikov
-a -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od arzenik:
arzenikov prah
arzénov
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na arzen:
arzenov sulfid
;
arzenov trioksid
;
arzenova kislina
;
arzenove spojine, zlitine
ás
1
-a
m
(
ȃ
)
1.
igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo:
dvignil je karte, imel je tri ase
;
vreči asa
;
pikov, srčni as
2.
ekspr.
kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu:
dirkalni, nogometni as
;
tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov
/
letalski as
/
nav. iron.
ti si pa as
ás
2
-a
m
(
ȃ
)
num.
bakren rimski novec manjše vrednosti:
ás
3
-a
tudi
--
m
(
ȃ
)
glasb.
za polton znižani ton a:
às
4
medm.
(
ȁ
)
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:
as, je zastokal in odskočil
/
otr.
glej, da te ne bo mravlja as
ugriznila, pičila
àsa
medm.
(
ȁ
)
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:
asa! je zaječal
/
assa!
asána
in
ásana
-e
ž
(
ȃ; ȃ
)
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti:
izvajanje asan
;
redna vadba asan
asanácija
-e
ž
(
á
)
izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer:
zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine
;
asanacija predmestja, vasi
/
asanacija vodnjaka
/
asanacija nasadov
obnavljanje, urejanje
asanacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na asanacijo:
opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka
/
asanacijski načrt, ukrep
asanírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere:
asanirati okolico mesta
/
asanirati vodnjak
/
asanirati stare vinograde
ascendénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
pravn.
sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj:
ascendènt
1
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
pravn.
sorodnik v ravni črti nazaj, prednik:
ascendenti in descendenti
ascendènt
2
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
astrol.
znamenje zodiaka, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva;
podznak
:
ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju
;
izračun ascendenta
;
brat je škorpijon z ascendentom v biku
ascet
ipd.
gl.
asket
ipd.
àseksuálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki ni seksualen, nespolen:
popolnoma aseksualna ženska
asekurácija
-e
ž
(
á
)
zastar.
zavarovanje
:
socialna asekuracija
asekuránca
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
zavarovalnina
:
izplačati asekuranco
//
zavarovanje
:
veliko denarja je dal za asekuranco in zdravnika
asépsa
-e
ž
(
ẹ̑
)
med.
zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse:
pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa
//
aseptično stanje, brezkužnost:
aséptičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
med.
ki je brez kužnih klic, brezkužen:
aseptični instrumenti
/
aseptična operacija
operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju
/
aseptični oddelek v bolnišnici
oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
aséptika
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
med.
zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse:
takrat še niso poznali aseptike
/
tečaj o sterilizaciji in aseptiki
2.
med. žarg.
aseptični oddelek v bolnišnici:
ležal je na aseptiki
asertíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
trden, odločen:
nekateri skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2.
psih.
ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge:
asertiven človek se zna vživeti tudi v druge
/
asertivno vedenje
asertóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
knjiž.
ki izraža določno trditev, ugotovitev:
asertorična prisega
♦
filoz.
asertorična sodba
sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
asésor
-ja
m
(
ẹ̑
)
v nekaterih državah
prisednik, član sodnega zbora:
asfált
-a
m
(
ȃ
)
zmes bitumna in peska za asfaltiranje:
položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste
;
zaliti z asfaltom jame na cesti
;
bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal
;
naravni, umetni asfalt
/
pog.
kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt
asfaltirane ceste
/
ekspr.
blodil je po evropskem asfaltu
po mestih, velemestih
asfálten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na asfalt:
asfaltni sloj, tlak
;
peljal se je po moderni asfaltni cesti
;
asfaltna obloga
;
asfaltno kotalkališče
/
asfaltni beton
♦
grad.
asfaltna baza
kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt
;
kem.
asfaltni lak
raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
asfaltêr
-ja
m
(
ȇ
)
delavec, ki asfaltira:
asfalterji so opravili delo zelo hitro
;
zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju
asfaltíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od asfaltirati:
asfaltiranje ceste
;
stroj za asfaltiranje
asfaltírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
polagati asfaltni sloj:
asfaltirati hodnik
;
skozi naselje ceste še niso asfaltirali
asfaltíran
-a -o:
asfaltirana cesta
;
asfaltirano igrišče
asfiksíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika:
smrt je nastopila zaradi asfiksije
;
asfiksija novorojenčka
asfodél
-a
m
(
ẹ̑
)
bot.
sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus:
z asfodelom porasla trata
//
v grški mitologiji
cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:
asignácija
-e
ž
(
á
)
fin.
pisno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica:
dati asignacijo namesto plačila
asignacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od asignacija:
asignacijska izjava
asignánt
-a
m
(
ā á
)
fin.
kdor izda asignacijo:
asignát
-a
m
(
ȃ
)
1.
fin.
kdor naj plača znesek, določen v asignaciji:
obveznosti asignata
2.
papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji:
asignatár
-ja
m
(
ā
)
fin.
oseba, v katere korist je asignacija izdana:
àsimétričen
-čna -o
prid.
(
ȁ-ẹ́
)
ki ni simetričen, nesomeren:
asimetričen obraz
;
asimetrična oblika
;
asimetrična razvrstitev
♦
avt.
asimetrični žaromet
žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino
àsimetríja
-e
ž
(
ȁ-ȋ
)
odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost:
vzroki za asimetrijo
/
asimetrija človekovih notranjih organov
asimilácija
-e
ž
(
á
)
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti:
problem narodnostne asimilacije
;
asimilacija naseljencev v Ameriki
;
odpornost manjšine proti asimilaciji
/
asimilacija zamejskih Slovencev
raznarodovanje
//
zbliževanje
,
izenačevanje
:
zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije
;
močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma
/
končal je svojo politično asimilacijo
prilagajanje
♦
biol.
sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje
;
jezikosl.
prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje
;
ped.
spajanje novih spoznanj s starimi
asimilacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na asimilacijo:
asimilacijski pritisk
;
asimilacijska politika
;
asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti
/
asimilacijska sposobnost listov
asimilát
-a
m
(
ȃ
)
1.
kdor se je asimiliral:
čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo
/
rastlinski asimilat
2.
biol.
organska snov, ki nastane pri asimilaciji:
asimilati v klorofilnih celicah
asimilatóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji:
zavreti asimilatorično silo tuje kulture
asimilíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od asimilirati:
vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen
/
asimiliranje hrane
asimilírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
sprejemati kaj tujega in delati za svoje:
prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine
;
ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma
;
publ.
univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
//
vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti:
priseljence so hitro asimilirali
;
zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati
;
asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦
biol.
asimilirati
sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati
;
ped.
asimilirati znanje
spajati novo znanje z že znanim
asimptóta
-e
ž
(
ọ̑
)
geom.
premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla:
asimptota hiperbole
asimptótičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na asimptoto:
asimptotična točka
;
pren.
asimptotično približevanje resnici
asindétičen
-čna -o
(
ẹ́
)
pridevnik od asindeton:
asindetično kopičenje stavkov
asíndeton
-a
m
(
ȋ
)
lit.
nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov;
brezvezje
àsinhrón
-a -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
ki ne poteka istočasno:
asinhrono snemanje prizora
àsinhrónski
-a -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
elektr.
pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem:
asinhronski generator
;
asinhronski motor
asiriológ
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za asiriologijo:
asiriologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev:
asírski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Asirce:
asirska država, umetnost
asisténca
-e
ž
(
ẹ̑
)
strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih:
delal je ob asistenci mlajših tovarišev
;
asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju
/
maša z asistenco
//
osebe, ki asistirajo:
škof in njegova asistenca
//
pomoč sploh:
avtomobilska asistenca
;
medicinska, zdravstvena asistenca
asisténčen
-čna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na asistenco:
asistenčni zdravnik
/
asistenčna pomoč, storitev
asistènt
-ênta
tudi
-énta
m
(
ȅ é, ẹ́
)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih:
bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta
;
asistent režije
/
zobni asistent
♦
film.
asistent kamere
pomočnik glavnega snemalca filma
;
šol.
pomožni asistent
nekdaj
študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
//
najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah:
razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame
;
izvoljen je bil za asistenta na inštitutu
;
asistent na univerzi
asistêntka
tudi
asisténtka -e
ž
(
ē; ẹ̄
)
strokovno usposobljena pomočnica, zlasti pri pomembnih opravilih:
zobozdravnikova asistentka
//
najnižja znanstvena sodelavka na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah:
asistentka na inštitutu
asistêntski
tudi
asisténtski -a -o
prid.
(
ē; ẹ̄
)
nanašajoč se na asistente:
asistentski staž
;
asistentska služba
/
dobiti asistentsko mesto na univerzi
asistírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih:
operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent
;
pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra
;
duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši
;
asistirati pri režiji
;
trener asistira telovadcu pri vaji na orodju
asistíran
-a -o:
rel.
asistirana maša
slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
asíški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Assisi:
asiške ulice
/
knjiž.
asiški ubožec
sv. Frančišek Asiški
áskar
in
askár -a
tudi
-ja
m
(
ȃ; ȃ
)
za Evropejce, zlasti v kolonijah
vojak redne vojske iz vrst domačinov:
patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
áskaris
-a
m
(
ȃ
)
med.
človeška glista:
askét
-a
m
(
ẹ̑
)
kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim:
bil je pravi asket
;
srednjeveški asketi
;
imel je obraz asketa
♦
rel.
kdor skuša doseči krščansko popolnost
askétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
1.
nanašajoč se na asketiko:
asketična literatura, knjiga
2.
asketski
:
asketično življenje
/
asketična vzgoja
askétika
-e
ž
(
ẹ́
)
nauk o askezi:
poglabljati se v asketiko
asketízem
-zma
m
(
ī
)
1.
asketski način življenja:
propagirati asketizem
;
iskati rešitev v asketizmu
2.
asketika
:
poglabljati se v asketizem
3.
asketstvo
:
asketizem meniškega življenja
askétka
-e
ž
(
ẹ̑
)
ženska, ki se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim:
je prava asketka
askétski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na askete ali askezo:
asketski človek
/
asketsko življenje
/
asketski obraz
askétsko
prisl.
:
živel je asketsko skromno
askétstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
lastnost, značilnost asketskega:
njegov obraz je kazal asketstvo
;
zaradi asketstva se je odvrnil od njega
;
ozkosrčno asketstvo
/
velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju
askeza
askéza
-e
ž
(
ẹ̑
)
načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim:
brez askeze tega ne bi zmogel
;
iz uživaštva je šel v skrajno askezo
;
srednjeveška askeza
/
njegov obraz je kazal strogo askezo
♦
rel.
prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
askorbínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
kem.,
v zvezi
askorbinska kislina
brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa:
vitamin C je askorbinska kislina
asociácija
-e
ž
(
á
)
1.
zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo:
prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti
;
spomniti se na kaj po asociaciji
;
emocionalna, idejna, miselna asociacija
;
asociacija predstav
;
bogastvo asociacij
;
dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij
/
pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
2.
knjiž.
združenje
,
skupnost
:
podjetje je proizvodna asociacija
;
izključiti dve članici iz asociacije držav
;
to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
//
združevanje v skupnost:
možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦
biol.
biocenoza, združba
;
kem.
združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
asociacíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na asociacijo:
spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu
;
pozitivistična asociacijska teorija
;
asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana
/
človekova asociacijska pravica
àsociálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam:
bil je popolnoma asocialen človek
/
asocialni individualizem
;
zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel
;
asocialno vedenje
àsociálnež
-a
m
(
ȁ-ȃ
)
kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam:
samotar in asocialnež
àsociálnost
-i
ž
(
ȁ-ȃ
)
lastnost, značilnost asocialnega človeka:
očitali so mu nenaprednost in asocialnost
/
med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti
asociatíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na asociacijo:
asociativni proces
;
asociativno doživljanje
;
asociativno povezovanje dogodkov
;
uporabiti asociativno pripovedovanje
/
vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah
/
asociativno združevanje ljudi
♦
mat.
vsota je asociativna
neodvisna od zaporedja seštevanj
;
psih.
asociativna psihologija
psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami
asociatívno
prisl.
:
asociativno se spomniti
asociatívnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost asociativnega:
asociativnost besednih zvez
/
pesnikova asociativnost ne prepriča
♦
mat.
asociativnost vsote
asociíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od asociirati:
asociiranje doživljajev
asociírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
povezovati z asociacijami:
pojem je asociiral s predstavo ljubezni
;
asociirati predstave
;
podobe se pri njem asociirajo nelogično
asociírati se
knjiž.
združevati se v skupnost:
ljudje so se asociirali za skupne akcije
asociíran
-a -o:
asociirani producenti
;
asociirane države
države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino
asonánca
-e
ž
(
ȃ
)
lit.
ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik:
v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
/
španska asonanca
ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
asoníran
-a -o
prid.
(
ȋ
)
lit.
ki ima asonanco:
asonirana kitica
asortimènt
-ênta
tudi
asortimá -ja
tudi
asortimán -a
m
(
ȅ é; ȃ
)
množina blaga po vrstah in kakovosti;
izbira
,
zaloga
:
izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo
;
pisan izvozni asortiment
;
tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu
/
lesni asortiment
;
v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
asortírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
porazdeliti blago po vrstah in kakovosti:
v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih
;
asortirati les
asparágus
-a
m
(
ȃ
)
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami,
bot.
Sprengerjev beluš
:
v sobi je imela košat asparagus
;
šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
♦
bot.
rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
aspékt
-a
m
(
ẹ̑
)
izhodišče kriterija za presojanje česa;
vidik
:
razprava odpira nove aspekte na probleme
;
gledati z določenih, različnih aspektov
;
ekonomski, nacionalni, politični aspekt
//
podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav:
različni aspekti družbenega življenja
;
aspekt problema
♦
astron.
medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca
;
jezikosl.
značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
aspergíl
-a
m
(
ȋ
)
rel.
priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo;
kropilo
:
kovinski aspergil
aspidístra
-e
ž
(
ȋ
)
vrtn.
sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior:
aspík
-a
m
(
ȋ
)
gastr.
prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti:
mrzli aspik
;
postrvi v aspiku
aspirácija
-e
ž
(
á
)
nav. mn.,
knjiž.
prizadevanje za kaj;
težnja
,
želja
:
uresničili so svoje politične aspiracije
;
visoke aspiracije
;
imperialistične, nacionalistične aspiracije
;
kulturne, umetniške aspiracije
;
tuje aspiracije po naši zemlji
♦
jezikosl.
izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih
;
med.
izsesavanje; vsesavanje
;
teh.
izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
aspiracíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na aspiracijo:
aspiracijska priprava
♦
med.
aspiracijska pljučnica
pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi
aspiránt
-a
m
(
ā á
)
knjiž.
kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov;
kandidat
,
pripravnik
:
mlad učiteljski aspirant
/
aspirant za doktorski naslov
/
aspiranti na materialne dobrine
//
voj.,
nekdaj
kdor je končal častniško šolo in se poteguje za častniški čin:
častniški aspirant
aspirántka
-e
ž
(
ā
)
knjiž.
ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov;
kandidatka
,
pripravnica
:
predsedniška aspirantka
;
aspirantka na avdiciji
/
aspirantka za Evropsko unijo
aspiráta
-e
ž
(
ȃ
)
jezikosl.
s pridihom izgovorjen glas:
aspirátor
-ja
m
(
ȃ
)
teh.
priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka:
z aspiratorjem izsesati gnoj
;
z aspiratorjem čistiti žito
/
aspirator za čiščenje preprog
aspirín
-a
m
(
ȋ
)
zdravilo proti prehladu in bolečinam znamke Aspirin:
proti glavobolu je jemal aspirin
;
škatlica aspirina
/
pog.
vzel je dva aspirina z vodo
dve tableti aspirina
aspirírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
knjiž.
prizadevati si, potegovati se za kaj:
aspirirati na angažma, na prvo mesto
♦
med.
izsesavati; vsesavati
aspiríran
-a -o:
jezikosl.
aspirirani glas
glas, izgovorjen s pridihom
áspra
-e
ž
(
ȃ
)
num.
droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:
astát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
umetno pridobljen radioaktivni element, At:
astátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
elektr.
neodvisen od tujega magnetnega polja:
astatični instrumenti
asténičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
med.
telesno slab, slaboten:
asteničen človek
/
astenični tip
tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi
;
pren.,
ekspr.
astenična poezija
asteníja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
telesna slabost, nemoč:
splošna astenija
asténik
-a
m
(
ẹ́
)
med.
asteničen človek:
bledopolt astenik
asterísk
-a
m
(
ȋ
)
tisk.
grafično znamenje v obliki zvezdice:
opombe, označene z asteriskom
asteroíd
-a
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
astron.
večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom:
pas asteroidov
;
površje asteroida
//
tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra:
majhen, ogromen, velikanski asteroid
;
odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov
;
padec, trk, udarec asteroida
;
kometi in asteroidi
astigmátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na astigmatizem:
očala za astigmatične ljudi
/
astigmatično oko
astigmatízem
-zma
m
(
ī
)
1.
med.
očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice:
zdraviti astigmatizem
2.
fiz.
napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici:
ástma
-e
ž
(
ȃ
)
bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha:
ima hudo astmo
♦
med.
bronhialna, srčna astma
astmátičarka
-e
ž
(
á
)
ženska, ki ima astmo:
astmátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na astmo:
astmatični napad
/
astmatično dihanje
/
astmatičen človek
človek, ki ima astmo, nadušljiv
astmátično
prisl.
:
astmatično sopsti
astmátik
-a
m
(
á
)
kdor ima astmo, nadušljivec:
astmatikom zelo pomaga sprememba okolja
ástra
-e
ž
(
ȃ
)
vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti:
vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster
;
gredica z astrami in dalijami
♦
bot.
alpska astra
alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
astragál
-a
m
(
ȃ
)
arhit.
kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen:
ástrahan
-a
m
(
ȃ
)
dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana:
plašč iz črnega astrahana
;
čepica, ovratnik iz astrahana
/
dama v astrahanu
//
tekst.
volnena tkanina, podobna temu krznu:
meter astrahana
♦
agr.
rdeči astrahan
rdeče pisano poletno jabolko
astrahánka
-e
ž
(
ȃ
)
pog.
čepica ali kučma iz astrahana:
na glavo si je dala astrahanko
ástrahanski
tudi
astrahánski -a -o
prid.
(
ȃ; ȃ
)
nanašajoč se na astrahan:
astrahansko krzno
/
astrahanski ovratnik
astrálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na nebesna telesa:
astralni svet
;
astralna megla
/
astralni kult
pri starih narodih
češčenje nebesnih teles
2.
knjiž.
breztelesen
,
nesnoven
:
astralno bitje
/
astralno telo
v okultizmu
duhovni dvojnik fizičnega telesa
//
ekspr.
prosojen
,
nežen
:
njeno belo astralno telo
astro...
ali
ástro...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na
a)
nebesna telesa:
astrobiologija, astrofizikalen, astronom
b)
vesoljske polete:
astronavigacija, astronavt
ástrofízik
-a
m
(
ȃ-í
)
strokovnjak za astrofiziko:
dognanja astrofizikov
ástrofízika
-e
ž
(
ȃ-í
)
veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles:
ástrofizikálen
-lna -o
(
ȃ-ȃ
)
pridevnik od astrofizika:
astrofizikalni observatorij
ástrofotografíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
fotografiranje nebesnih teles:
astroláb
tudi
astrolábij -a
m
(
ȃ; á
)
astron.,
nekdaj
priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu:
z astrolabom ugotoviti geografsko širino
/
astrolab s prizmo
tej pripravi podoben instrument
astrológ
-a
m
(
ọ̑
)
kdor se ukvarja z astrologijo:
izkušen, znan astrolog
;
vedeževalec, zdravnik in astrolog
/
dvorni astrolog
astrologíja
-e
ž
(
ȋ
)
prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd:
ukvarjal se je z astrologijo
astrológinja
-e
ž
(
ọ̑
)
ženska, ki se ukvarja z astrologijo:
astrologinja je pripravila tedenski horoskop
astrolóški
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na astrologe ali astrologijo:
astrološka napoved
ástromedicína
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije:
astromedicina v povezavi s klasičnimi metodami zdravljenja
astronávt
-a
m
(
ȃ
)
kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec:
poleti astronavtov
;
izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma
astronávtika
-e
ž
(
á
)
veda o poletih v vesolje:
dosežki astronavtike
astronávtka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete:
raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka
astronávtski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko:
astronavtska obleka
/
astronavtska znanost
/
knjige z astronavtsko fantastiko
astronóm
-a
m
(
ọ̑
)
strokovnjak za astronomijo;
zvezdoslovec
,
zvezdoznanec
:
ljubiteljski astronom
;
fizik, matematik in astronom
/
kraljevi astronom v Greenwichu
astronómičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
zastar.
astronomski
:
astronomična veda
astronomíja
-e
ž
(
ȋ
)
znanost, ki raziskuje nebesna telesa;
zvezdoslovje
,
zvezdoznanstvo
:
dognanja astronomije
♦
astron.
sferna astronomija
ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
astronómka
-e
ž
(
ọ̑
)
strokovnjakinja za astronomijo;
zvezdoslovka
,
zvezdoznanka
:
ugotovitev ruske astronomke
astronómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven:
astronomski observatorij
;
astronomska opazovanja
/
astronomska navigacija
veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦
astron.
astronomska enota
povprečna razdalja Zemlje od Sonca
;
astronomska jesen
doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata
;
astronomska širina
kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike
;
fiz.
astronomski daljnogled
2.
ekspr.,
navadno v zvezi s
cena, številka
zelo visok, pretiran:
v tej restavraciji so astronomske cene
;
stroški so dosegli že astronomske številke
asumpcioníst
-a
m
(
ȋ
)
rel.
član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom:
aškenáz
-a
m
(
ȃ
)
pripadnik judovske verske skupnosti, ki izvira iz srednje ali vzhodne Evrope:
sefardi in aškenazi
áškrc
-a
m
(
ȃ
)
nar. vzhodnoštajersko
1.
majhen kos, odrezek:
aškrc platna
2.
slabš.
majhen človek, otrok:
ta aškrc mi povzroča same skrbi
ášram
-a
m
(
ȃ
)
zlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo:
poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev
áta
-a
tudi
-e
m
(
á
)
v družinskem okolju
moški v odnosu do svojega otroka:
ali je ata doma? pokliči ata h kosilu
/
kot nagovor
ata, počakaj
/
stari ata
stari oče, ded
atáka
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
nenaden močen vojaški naskok:
divja ataka
;
ataka oklopnikov
;
pren.
polemična ataka
;
ataka na politiko miroljubne koeksistence
atakírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
naskočiti
,
napasti
1
:
divje so atakirali
atamán
-a
m
(
ȃ
)
1.
v carski Rusiji
izvoljeni poveljnik kozaške vojske:
najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
2.
zastar.
poglavar, poveljnik sploh:
ataman razbojnikov
atamánstvo
-a
s
(
ȃ
)
naslov, dejavnost atamana:
odpovedal se je atamanstvu
/
v času njegovega atamanstva
ataraksíja
-e
ž
(
ȋ
)
filoz.
stanje duševne umirjenosti:
atašé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje:
bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi
;
kulturni, trgovinski, vojaški ataše
;
ataše ruskega poslaništva
atašêjka
-e
ž
(
ȇ
)
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje:
kulturna atašejka
;
v Ljubljano je prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu
atašêjski
-a -o
(
ȇ
)
pridevnik od ataše:
atašejska služba
atavístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na atavizem:
atavističen pojav, znak
/
atavistična dispozicija
/
atavistična strast do zemlje
podedovana
atavízem
-zma
m
(
ī
)
biol.
ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih:
premagovati atavizem
;
pojavi, znaki atavizma
;
pren.
otresti se atavizmov preteklosti
áte
-ta
in
-ja
m
(
ā
)
nar.,
v družinskem okolju
ata
,
oče
:
ali so ate doma? ateta dolgo ni
atebrín
-a
m
(
ȋ
)
zdravilo proti malariji znamke Atabrine:
imel je celo zalogo kinina in atebrina
ateíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor ne priznava boga, brezbožnik:
popoln ateist
♦
filoz.
pripadnik ateizma
ateístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na ateizem, brezbožen:
ateistični svetovni nazor
/
ateistična literatura, propaganda, vzgoja
ateístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki ne priznava boga, brezbožnica:
prepričana, zagrizena ateistka
ateízem
-zma
m
(
ī
)
tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo:
popoln ateizem
♦
filoz.
filozofska smer, ki zanika eksistenco boga
átej
-a
m
(
ȃ
)
nar. koroško,
v družinskem okolju
ata
,
oče
:
atej in mama sta šla k teti
átek
átka
m
(
ȃ
)
ljubk.
ata
,
oče
:
le čakaj, atku bom povedala
àtektóničnost
-i
ž
(
ȁ-ọ́
)
lastnost, značilnost atektonskega:
atektoničnost stavbe
/
atektoničnost pesniške oblike
àtektónski
-a -o
prid.
(
ȁ-ọ̑
)
arhit.
oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje:
atektonski lok
/
atektonski rokokojski ornament
ateljé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev:
ima svoj atelje
;
postaviti atelje
;
slikarski atelje
/
filmski, projektivni atelje
//
delavnica obrtnikov:
fotografski atelje
;
modni atelje
salon
;
atelje za umetniško fotografijo
ateljêjski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na atelje:
visoka ateljejska okna
/
ateljejsko delo
;
ateljejsko slikarstvo
/
ateljejsko življenje
àtemátičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-á
)
1.
glasb.
ki je brez teme, motiva:
atematična skladba
2.
jezikosl.
brezpriponski
:
atematični glagoli
atenêj
-a
m
(
ȇ
)
vznes.
znanstvena ustanova ali visoka šola:
bil je profesor znanega ateneja
atentát
-a
m
(
ȃ
)
morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov:
narediti, pripravljati atentat
;
atentat na predsednika
;
poskus atentata
;
žrtve atentata
;
pren.
to je pravi atentat na moralo
atentátor
-ja
m
(
ȃ
)
kdor naredi atentat:
atentator je izginil
;
neznan atentator
atentátorka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki naredi atentat:
atentatorko so oprostili
aterírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
spustiti se na zemljo, pristati:
letalo je moralo prisilno aterirati
;
pren.
iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost
áteroskleróza
-e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
med.
poapnitev in otrdelost arterij:
ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt
atést
-a
m
(
ẹ̑
)
uradno pisno potrdilo ali izjava o čem:
izdati, zahtevati atest
;
zdravniški atest
;
atest o kakovosti moke
atestát
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
spričevalo
,
potrdilo
:
kljub dobremu atestatu ni dobil službe
atestírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
izdati atest o čem, potrditi:
atestirati material
atestíran
-a -o:
atestirani gradbeni elementi
átetov
-a -o
(
ā
)
svojilni pridevnik od ate ateta:
áti
-ja
m
(
ȃ
)
ljubk.
ata
,
oče
:
ati, kupi mi punčko
aticízem
-zma
m
(
ī
)
lit.
posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti:
avtor se je nagibal k aticizmu
átika
-e
ž
(
á
)
1.
arhit.
zid nad pročeljem, da zakriva streho:
visoka atika
2.
um.
zgornji zaključni del oltarja:
kip v atiki baročnega oltarja
átila
-e
ž
(
ȃ
)
nekdaj
kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska:
odložil je atilo in sedel
àtípičen
-čna -o
prid.
(
ȁ-í
)
knjiž.
ki ni tipičen, neznačilen:
atipičen potek bolezni
;
atipične celice v telesu
átiški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko:
atiški pisatelj
;
atiško slovstvo
/
atiški način izražanja
uglajen, izbran
/
star.
atiški profil njenega obraza
grški
átkov
-a -o
(
ȃ
)
svojilni pridevnik od atek:
atlánt
1
-a
m
(
ā
)
zastar.
atlas
1
:
brskati po atlantu
;
zemljepisni atlant
atlánt
2
-a
m
(
ā
)
um.
kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente:
balkon podpirajo orjaški atlanti
;
portal palače z dvema atlantoma
atlántski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Atlantik:
atlantska flora
;
atlantsko podnebje
♦
bot.
atlantska cedra
;
meteor.
atlantska fronta
;
polit.
Atlantski pakt
vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni
;
Atlantska listina
razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta
átlas
1
-a
m
(
ā
)
zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige:
izdati, sestaviti atlas
;
geografski, zgodovinski atlas
;
dialektološki atlas
;
anatomski atlas v barvah
átlas
2
-a
m
(
ā
)
svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani:
rdeč, rožnat atlas
;
atlas za podlogo
;
obleka iz belega atlasa
//
tekst.
vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah:
barhant tkejo v atlasu
átlas
3
-a
m
(
ā
)
anat.
prvo vratno vretence:
átlasast
-a -o
prid.
(
ā
)
atlasen
:
atlasasti čeveljčki
/
atlasast sijaj
átlasen
-sna -o
prid.
(
ā
)
ki je iz atlasa:
dolgi atlasni zastori
;
atlasna domača halja
;
bila je v beli atlasni obleki
;
stol z atlasno prevleko
/
atlasna polt
;
pes z atlasno belo dlako
♦
tekst.
atlasna vezava tkanine
átlasov
-a -o
prid.
(
ā
)
atlasen
:
bila je v atlasovi obleki
/
atlasov blesk
♦
tekst.
atlasova vezava
atlét
-a
m
(
ẹ̑
)
športnik, ki se ukvarja z atletiko:
nastopili so mladi atleti
;
klub ima precej dobrih atletov
//
ekspr.
močen, mišičast človek:
bil je visoke postave, plečat – pravi atlet
atlétika
-e
ž
(
ẹ́
)
šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje:
trenirati atletiko
;
prvenstvo v atletiki
/
lahka atletika
atletika
;
težka atletika
ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks
atlétinja
-e
ž
(
ẹ̑
)
športnica, ki se ukvarja z atletiko:
naše atletinje so dosegle lepe uspehe
atlétski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na atlete ali atletiko:
atletski klub
;
atletsko tekmovanje
/
uredili so atletsko stezo s sedmimi progami
;
atletsko orodje
/
atletski tip
;
ima atletsko postavo
;
atletska ramena
atlétsko
prisl.
:
atletsko raščen fant
atmosfêra
-e
ž
(
ȇ
)
1.
zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje:
raketa je ponesla satelit nad atmosfero
;
nižje plasti atmosfere
/
obmorska, tropska atmosfera
;
vpliv atmosfere na rast
2.
duhovno ozračje, vzdušje:
ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero
;
zrasel je v kulturni atmosferi
;
delo odseva atmosfero časa
;
atmosfera v dijaškem domu
/
gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3.
fiz.
enota za merjenje tlaka:
tlak je dosegel 300 atmosfer
/
fizikalna atmosfera
tlak 1,03 kiloponda na 1 cm
2
;
tehnična atmosfera
tlak 1 kiloponda na 1 cm
2
♦
astron.
atmosfera
plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo
;
kem.
atmosfera
plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije
;
reakcija poteka v dušikovi atmosferi
atmosfêričen
-čna -o
prid.
(
é
)
atmosferski
:
atmosferični pojavi
atmosferílije
-lij
ž
mn.
(
í ȋ
)
meteor.
vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere:
odpornost proti atmosferilijam
atmosfêrski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na atmosfero:
atmosferske plasti
/
atmosferski jedrski poskusi
;
atmosferska elektrika
/
atmosferske motnje pri radijskem sprejemu
motnje zaradi razelektritve v atmosferi
atól
-a
m
(
ọ̑
)
koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi:
atoli Pacifika
atóm
-a
m
(
ọ̑
)
najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi:
razkrojiti v atome
;
atom elementa
;
atom vodika
;
jedro, zgradba atoma
;
teorija atomov
;
pren.
posameznik je le atom celote
;
človek – atom makrokozmosa
♦
fiz.
atom v vzbujenem stanju
s prebitkom energije
atomáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
kem.
ki obstoji iz posameznih prostih atomov:
atomarni kisik, vodik
♦
teh.
atomarno varjenje
obločno varjenje v atomarnem vodiku
//
zastar.
atomski
:
atomarna energija
atómičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
zastar.
atomističen
:
atomični nazor
atómika
-e
ž
(
ọ́
)
veda o atomih:
naša doba je doba atomike
;
strokovnjak za atomiko
atomíst
-a
m
(
ȋ
)
pri starih Grkih
začetnik, predstavnik atomizma:
atomist Demokrit
atomístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na atomistiko ali atomizem:
atomistični nazori starogrških filozofov
;
atomistična teorija
♦
psih.
atomistična psihologija
psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi
atomístično
prisl.
:
materija je zgrajena atomistično
atomístika
-e
ž
(
í
)
atomika
:
atomistika je steber moderne fizike
♦
filoz.
atomizem
atomizácija
-e
ž
(
á
)
teh.
razpršitev na najmanjše dele:
atomizacija tekočega goriva
;
pren.
reševati problem družbene atomizacije
;
literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti
;
atomizacija denarnih sredstev
atomizátor
-ja
m
(
ȃ
)
agr.
priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik:
škropiti sadno drevje z atomizatorjem
atomízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev:
Demokritov atomizem
;
epikurejski atomizem
atomizêr
-ja
m
(
ȇ
)
teh.
priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice;
razpršilec
,
pršilnik
:
atomizer za škropljenje sadnega drevja
;
atomizer za parfum
atomizíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od atomizirati:
aparat za atomiziranje
/
atomiziranje vrednot
;
atomiziranje in mehaniziranje življenja
atomizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
teh.
razprševati na najmanjše dele:
atomizirati tekoče gorivo
;
pren.
pisatelj pravzaprav atomizira snov romana
;
družba se je vedno bolj atomizirala
atomizíran
-a -o:
postopki pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj so preveč atomizirani
atómski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na atom:
atomska energija
/
atomska fizika
fizika, ki raziskuje atom
2.
nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije:
elektrarna na atomski pogon
;
atomski reaktor
;
atomska bomba
;
atomska podmornica
;
atomsko orožje
/
atomska eksplozija
eksplozija atomske bombe
;
atomska goba
velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
/
konferenca o prepovedi atomskih poskusov
;
atomska vojna
;
atomsko oboroževanje
/
atomske države
●
atomski vek
ali
atomska doba
20. stoletje
;
pog.,
ekspr.
atomska lepotica
čudovita, očarljiva lepotica
♦
kem.
atomska masa
število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma
;
atomska skupina
skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine
;
atomska teža
atomska masa
;
atomsko jedro
pozitivno naelektren središčni del atoma
;
atomsko število
število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
àtonálen
-lna -o
prid.
(
ȁ-ȃ
)
glasb.
ki ni zasnovan na tonalnosti:
atonalni akordi
;
tonalni in atonalni sistem
;
atonalna glasba
atonalíst
-a
m
(
ȋ
)
skladatelj atonalne glasbe:
àtonálnost
-i
ž
(
ȁ-ȃ
)
1.
glasb.
komponiranje, ki zanika tonalnost:
zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti
;
dosežki atonalnosti
//
lastnost, značilnost atonalnega:
atonalnost moderne glasbe
2.
knjiž.
neubranost
,
razbitost
:
v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
atóničen
1
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na atonijo:
atonično mišičje
àtóničen
2
-čna -o
prid.
(
ȁ-ọ́
)
jezikosl.
ki je brez naglasa;
breznaglasen
:
atonična beseda
atoníja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost:
atonija želodca
átov
-a -o
(
á
)
svojilni pridevnik od ata:
oblekel je atov suknjič
atrákcija
-e
ž
(
á
)
kar privlači, vzbuja pozornost;
privlačnost
,
zanimivost
:
ta razstava je velika atrakcija
;
igralci so postali filmska atrakcija
;
stolp je glavna turistična atrakcija mesta
/
nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija
;
gledališka, športna atrakcija
atrakcíjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na atrakcijo:
atrakcijska cirkuška točka
atraktíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
ki privlači, vzbuja pozornost;
privlačen
,
zanimiv
:
park je zelo atraktiven
;
atraktivna pokrajina
/
po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala
;
vodno smučanje, ta atraktivni šport
atraktívnost
-i
ž
(
ȋ
)
značilnost atraktivnega;
privlačnost
,
zanimivost
:
atraktivnost predstave
/
po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni
/
pokrajina je polna turističnih atraktivnosti
atráktor
-ja
m
(
á
)
kar kaj privlači, priteguje:
univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta
/
praškasti atraktorji za ribolov
♦
astron.
objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
atrápa
-e
ž
(
ȃ
)
imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo, reklamo ali za urjenje, vaje:
lesene, pločevinaste atrape
;
reklamna atrapa
;
atrape za filmske scene
/
pripeljali so atrapo bojne ladje
;
atrape s senzorji za merjenje odzivnega časa pripravnikov
;
prave bombe in atrape
atribúcija
-e
ž
(
ú
)
nav. mn.,
pravn.,
nekdaj
pristojnost
1
,
kompetenca
:
odločali so v mejah svojih atribucij
atribút
-a
m
(
ȗ
)
1.
značilen spremni pojav:
gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta
;
tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
//
oznaka
,
vzdevek
:
lastiti si atribut izvirnosti
;
prisvajati si atribute božanstva
2.
za osebo ali stvar značilen predmet:
pisan cekar je folklorni atribut
;
mučeniški, svetniški atributi
;
žezlo je atribut oblasti
♦
filoz.
bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava
;
jezikosl.
prilastek
atributíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na atribut:
atributivni pojavi
/
atributivni stavek
prilastkov stavek
átrij
-a
m
(
á
)
1.
nepokrit osrednji prostor starorimske hiše:
kipi bogov v atriju
//
preddverje starokrščanske bazilike:
pokopan je v atriju cerkve
2.
starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš:
atrij za pouk na prostem
♦
anat.
vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor
átrijski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na atrij:
izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo
/
naselje atrijskih in vrstnih hiš
atrófičen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na atrofijo;
upadel
,
usahel
:
atrofična koža
;
atrofično mišičje
/
atrofični proces
/
atrofična volja
atrofíja
-e
ž
(
ȋ
)
med.
zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic;
upadanje
,
usihanje
:
mišična atrofija
;
atrofija kože, organa, živca
;
pren.
atrofija moralnega čuta
atrofírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
med.
manjšati se zaradi zmanjšanja celic;
upadati
,
usihati
:
koža, mišičje atrofira
atropín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči:
vkapljati atropin v oči
áu
in
àu
[
au̯
]
medm.
(
ȃ; ȁ
)
izraža telesno bolečino:
au, do krvi si me zbodel
/
še au nisem slišal iz njenih ust;
prim.
av
áua
[
au̯a
]
medm.
(
ȃ
)
izraža telesno bolečino:
au, aua, nehaj
audi
-ja
[
áu̯di
]
m
(
ȃ
)
tip nemškega osebnega avtomobila:
povečati uvoz audijev
aufbiks
tudi
àvfbíks
[
àu̯fbíks
]
medm.
(
ȁ-ȋ
)
nizko
izraža izzivanje na pretep:
aufbiks, pridi, če imaš korajžo!
augsburški
-a -o
[
áu̯gzburški
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Augsburg:
augsburški meščani
♦
rel.
augsburška veroizpoved
veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu
au pair
-- --
[
ọpêr
]
m
(
ȇ
)
1.
oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok:
to delo opravljajo au pair
;
najeti au pair
;
delati kot au pair
2.
dejavnost take osebe:
au pair je v Veliki Britaniji zelo razširjen
;
program au pair
áut – áut
[
au̯t – au̯t
]
prisl.
(
ȃ-ȃ
)
knjiž.,
ekspr.
izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti;
ali – ali
:
moraš se odločiti: aut – aut
áuva
[
au̯va
]
medm.
(
ȃ
)
izraža telesno bolečino:
auva, kako boli
áv
in
àv
medm.
(
ȃ; ȁ
)
izraža telesno bolečino:
av, boli
;
av, moja noga
;
av, av, kako me je ugriznil
avál
-a
m
(
ȃ
)
fin.
poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo:
dati aval
avalíst
-a
m
(
ȋ
)
fin.
porok, ki je podpisan na menici, menični porok:
aváns
-a
m
(
ȃ
)
ekon.
akontacija
:
investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans
avansíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od avansirati:
obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del
avansírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
ekon.
dati avans:
avansirati obrtniku stroške za nakup materiala
avantgárda
-e
ž
(
ȃ
)
1.
idejni nosilci kakega gibanja:
politična, organizacijska avantgarda
;
avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda
//
predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti:
glasbena, gledališka avantgarda
2.
zastar.
prednja straža, predstraža:
konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
avantgárden
-dna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na avantgardo:
zavzeti avantgarden položaj
;
avantgardne sile
;
avantgardna vloga delavstva
/
prištevajo ga med avantgardne dramatike
;
avantgardna glasba
;
avantgardna smer v literaturi
avantgardíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti:
v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist
;
filmski, glasbeni avantgardist
avantgardístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na avantgardiste ali avantgardizem:
avantgardistični slikarji
/
avantgardistični film, teater
;
njegove avantgardistične težnje
avantgardízem
-zma
m
(
ī
)
avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti:
glasbeni avantgardizem
;
težnje avantgardizma ali modernizma
/
vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji
avantgárdnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost avantgardnega:
avantgardnost moderne umetnosti
/
miroljubna avantgardnost
avantúra
-e
ž
(
ȗ
)
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina:
doživeti, iskati avanture
;
pripovedoval je o svojih avanturah
;
čudovita avantura
/
spuščati se v erotične avanture
//
nav. slabš.
nevaren poskus, tvegano dejanje:
izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture
;
predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura
avanturíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor išče, ljubi avanture, pustolovec:
bil je nemirnež in avanturist
;
mladostni avanturist
//
nav. slabš.
kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj:
bil je navaden avanturist, ne pa resen poslovnež
;
politični avanturist
avanturístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski:
avanturistični nagibi
;
bil je avanturistična narava
/
avanturistični roman
/
načrti so bili nerealni in avanturistični
;
avanturistična politika
avanturístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki išče, ljubi avanture, pustolovka:
je prava avanturistka, ki obožuje potovanja
;
popotnica in avanturistka
avanturízem
-zma
m
(
ī
)
nagnjenje k avanturam, pustolovstvo:
to je storil iz avanturizma
;
mladostni avanturizem
;
težnja mladine po avanturizmu
/
nav. slabš.
obsojati politični avanturizem
avanzíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od avanzirati:
avanziranje v službi
avanzírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
zastar.
preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje;
napredovati
:
ali je že avanziral
;
avanzirati v praporščaka
;
avanziral je za prvega delavca
avanzmá
-ja
m
(
ȃ
)
zastar.
prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje;
napredovanje
:
končno je dočakal avanzma
avárski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Avare:
avarski napadi
ávatar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
v hinduizmu
utelešenje božanstva:
milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2.
rač.
ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma:
nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – ponavadi nekoliko olepševalno – ogledalo
ávba
-e
ž
(
ȃ
)
etn.
žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom:
na glavi je imela visoko avbo
;
ženske v avbah in pečah
//
glavi se prilegajoče žensko pokrivalo:
v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo
ávbe
medm.
(
ȃ
)
zastar.
joj
2
,
ojej
:
avbe, kod hodi sirota
ávbica
-e
ž
(
ȃ
)
glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo:
na glavi je imela avbico
;
bela avbica
;
pletena otroška avbica
;
strežajka v avbici in predpasniku
avbriécija
-e
ž
(
ẹ́
)
vrtn.
pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia:
v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
ávč
in
áuč
[
au̯č
]
medm.
(
ȃ
)
izraža telesno bolečino:
avč, boli!
;
med vožnjo na motorju se je kar precej opekla. Avč!
//
izraža neprijetno spoznanje:
glavni razlog njenega nezadovoljstva je – avč, avč – njena plača
avdícija
-e
ž
(
í
)
preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo:
kandidat je avdicijo opravil dobro
;
pevce so izbrali na posebni avdiciji
;
avdicija radijskih napovedovalcev
avdiénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku:
prositi za avdienco
;
biti v avdienci pri papežu
;
privatna, svečana avdienca
/
predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci
avdiénčen
-čna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od avdienca:
avdienčna dvorana
avdio...
ali
ávdio...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
1.
teh.
nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega, multimedijskega prikazovanja, zvočen:
avdioprogram
/
avdioposnetek
in
avdio posnetek
2.
nanašajoč se na sluh:
avdiometer
avdiofíl
-a
m
(
ȋ
)
ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka:
pravi, zagrizeni avdiofil
ávdiokaséta
-e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak:
poslušati avdiokasete
;
posneti na avdiokaseto
;
piratska avdiokaseta
ávdioknjíga
-e
ž
(
ȃ-í
)
obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo:
izdajati avdioknjige
;
na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig
avdiométer
-tra
m
(
ẹ̄
)
priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa:
ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom
ávdion
-a
m
(
ȃ
)
elektr.
radijski sprejemnik z eno elektronko:
ávdiotéhnika
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
tehnika prenašanja zvočnih signalov:
razvoj avdiotehnike
;
dvorana z vrhunsko video- in avdiotehniko
ávdiovizuálen
-lna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom:
avdiovizualni pripomočki v šoli
/
za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo
avditíven
-vna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na sluh, slušen:
avditivna sposobnost
/
avditivni in vizualni učni pripomočki
/
avditivni tip človeka
tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
avdítor
-ja
m
(
ȋ
)
cerkveni preiskovalni sodnik:
imenovan je bil za avditorja
//
v stari Avstriji
vojaški preiskovalni sodnik:
vojaško službo je opravljal kot avditor
avditórij
-a
m
(
ọ́
)
prostor za poslušalce:
občinstvo je zasedlo ves avditorij opere
;
gledališki avditorij
;
avditorij za koncertne nastope
/
v programu je gradnja mestnega avditorija
//
poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo:
avditorij je navdušeno ploskal
;
nastopati pred kritičnim avditorijem
/
predavati velikemu avditoriju
avdítorski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na avditorje:
dobiti avditorsko mesto
áve
--
m
(
ā
)
knjiž.
avemarija
:
na vasi je zazvonilo ave
ávemaríja
-e
ž
(
ā-ȋ
)
rel.
zvonjenje zvečer v čast Mariji:
ob avemariji mora biti doma
/
avemarijo zvoni
//
molitev z začetkom: Zdrava Marija;
zdravamarija
:
začela je moliti avemarijo
aveníja
-e
ž
(
ȋ
)
široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh:
šla sta navzdol po aveniji
;
široka avenija
averoízem
-zma
m
(
ī
)
filoz.
srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost:
seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem
avêrz
-a
m
(
ȇ
)
knjiž.
prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice:
averz kaže vladarjevo glavo
avêrzija
in
averzíja -e
ž
(
é; ȋ
)
knjiž.
občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti;
odpor
:
čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari
;
individualna averzija
;
averzija proti moderni glasbi
Ávgijev
-a -o
prid.
(
á
)
knjiž.,
ekspr.,
v zvezi
Avgijev hlev
neurejen, umazan prostor:
počisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev
;
pren.
Avgijev hlev kulturnih razmer
avgít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina temen ali svetlo zelen glinični piroksen:
avgmènt
-ênta
m
(
ȅ é
)
jezikosl.
predpona oblike preteklega časa v nekaterih starih jezikih:
avgment e v grškem aoristu
avgmentatív
-a
m
(
ȋ
)
jezikosl.
beseda, ki izraža povečanje:
avgúr
-ja
tudi
ávgur -a
m
(
ū; ȃ
)
pri starih Rimljanih
svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo:
avgur mu je napovedal srečno bodočnost
;
antični avgurji
;
pren.,
slabš.
politični avgurji
ávgust
1
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
burkež
,
klovn
:
v cirkusu je za avgusta
;
želel je igrati neumnega avgusta
avgúst
2
-a
m
(
ȗ
)
osmi mesec v letu:
seja bo drugega avgusta
;
to delo opravljamo v (mesecu) avgustu
/
(meseca) avgusta je vroče
avgúst
3
-a
m
(
ȗ
)
zgod.
naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:
avgústa
-e
ž
(
ȗ
)
zgod.
naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:
avgustêjski
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta:
na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij
;
avgustejsko obdobje latinske književnosti
avgústov
-a -o
prid.
(
ȗ
)
avgustovski
:
bil je vroč avgustov dan
;
avgustovo sonce
avgústovski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na avgust
2
:
zrak avgustovskih noči
;
članek je izšel v avgustovski številki
;
žgoče avgustovsko sonce
/
tisto leto je bila že maja prava avgustovska vročina
avguštínec
-nca
m
(
ȋ
)
menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu:
postal je avguštinec
♦
rel.
bosonogi avguštinci
avguštinízem
in
avgustinízem -zma
m
(
ī
)
filoz.
filozofska smer, ki izhaja iz naukov sv. Avguština:
avguštínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na avguštince ali avguštinizem:
avguštinski samostan
/
avguštinsko mišljenje
aviácija
-e
ž
(
á
)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali;
letalstvo
:
poslovna, civilna aviacija
/
na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija
/
odločil se je za aviacijo
letalski poklic
//
voj.
rod vojske, določen za tako dejavnost:
slovenska aviacija
;
častnik pri aviaciji
aviacíjski
in
aviácijski -a -o
prid.
(
ȋ; á
)
nanašajoč se na aviacijo;
letalski
:
aviacijsko podjetje
/
aviacijske vojaške enote
aviáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
med.,
navadno v zvezi
aviarna influenca
nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa:
zboleti za aviarno influenco
/
povzročitelj aviarne influence je virus
aviátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na aviatike ali aviatiko;
letalski
:
aviatična šola
/
aviatični inštitut
aviátik
-a
m
(
á
)
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom;
letalec
:
nekdanji aviatik
//
kdor je v letalski službi:
aviátika
-e
ž
(
á
)
veda o letenju z letali, letalstvo:
aviátiški
-a -o
prid.
(
á
)
zastar.
letalski
:
aviatiška šola
ávio...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na letala ali letalstvo:
aviotransport
avión
-a
m
(
ọ̑
)
motorno zračno vozilo, težje od zraka;
letalo
:
avion kroži, pristane
;
sestrelili so več sovražnih avionov
;
odleteti z avionom
;
dvomotorni avion
aviónika
-e
ž
(
ọ́
)
letalska elektronika:
sodobna avionika
;
reaktivno letalo so nadgradili z avioniko vojaških lovcev
aviónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na avion;
letalski
:
avionski motor, radar
/
avionska pošiljka
;
poslati pismo z avionsko pošto
/
avionski posnetek
♦
les.
avionski les
smrekov les počasne rasti in brez grč
áviotranspórt
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
transport z letali:
aviotransport narašča
àvirulénten
-tna -o
prid.
(
ȁ-ẹ̑
)
med.
ki ni sposoben povzročiti bolezen:
avirulentni mikrobi
a vísta
prisl.
(
ȋ
)
fin.
na vpogled, ob predložitvi:
izplačati a vista
/
menica a vista
menica, plačljiva ob predložitvi
;
v prid. rabi:
a vista obveznosti bank
na zahtevo takoj plačljive obveznosti
àvitaminóza
-e
ž
(
ȁ-ọ̑
)
med.
bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov:
nevarna avitaminoza
/
avitaminoza C
zaradi manjkanja vitamina C
àvitaminózen
-zna -o
(
ȁ-ọ̑
)
pridevnik od avitaminoza:
avitaminozno obolenje
avivírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
tekst.
poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov:
avíza
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu:
poslati, prejeti avizo
♦
žel.
obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki; telefonsko ali brzojavno obvestilo, da je vlak odpeljal s postaje
avizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
obvestiti
,
opozoriti
:
aviziral sem ga pravočasno
♦
žel.
avizirati odhod vlaka
telefonsko ali brzojavno sporočiti
avizíran
-a -o:
potniki so bili o nevarnosti avizirani
avízo
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu:
dostaviti avizo
♦
fin.
menični avizo
;
rad.
avizo
uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji
ávkcija
-e
ž
(
á
)
ekon.
dražba, licitacija, zlasti na mednarodnem tržišču:
kupiti, prodati na avkciji umetniških del, starin
;
dnevne, mesečne avkcije
;
rezultati avkcije trimesečnih, dvanajstmesečnih zakladnih menic
;
ponudba in povpraševanje na svetovnih avkcijah krzna
;
tenderji in avkcije
/
dobrodelna avkcija
ávkcijski
tudi
avkcíjski
-a -o
prid.
(
á; ȋ
)
nanašajoč se na avkcijo:
avkcijska prodaja
;
avkcijska pravila
;
avkcijsko trgovanje
avksiliáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.,
zastar.
pomožen
:
avksiliarne knjigovodske knjige
♦
med.
avksiliarno dihalno mišičje
avksín
-a
m
(
ȋ
)
biol.
snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic:
naravni, umetni avksin
avktoriálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
lit.
nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca:
avktorialna pripoved
/
avktorialni pripovedovalec
ávla
-e
ž
(
ȃ
)
velika veža v javnih poslopjih:
proslava je bila v šolski avli
;
seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli
;
avla gledališča, kina, postaje
♦
arhit.
dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik
ávnojski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]:
avnojski sklepi
/
avnojske nagrade
avokádo
-a
m
(
ȃ
)
tropski sadež hruškaste oblike:
jesti avokado
avokádov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na avokado:
avokadov namaz
;
avokadova krema
;
avokadovo olje
avokádovec
-vca
m
(
ȃ
)
tropsko drevo s suličastimi listi in užitnimi sadovi hruškaste oblike:
ávra
-e
ž
(
ȃ
)
1.
med.
neugodni občutek pred napadom epilepsije, migrene:
migrena z avro
2.
energijsko polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet:
slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka
/
ekspr.
avra skrivnostnosti
;
v njihovih očeh je izgubil avro vsevednega filozofa
avreóla
in
avréola -e
ž
(
ọ̑; ẹ̑
)
svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij:
avreola mu obdaja glavo
;
bleščeča, zlata avreola
;
svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola
;
pren.,
knjiž.
drži se ga avreola nedotakljivosti
;
nadel si je mučeniško avreolo
;
nezaslužena avreola
;
romantična avreola pisateljevih junakov
avreomicín
-a
m
(
ȋ
)
farm.
antibiotik proti infekcijskim boleznim in mrzlicam:
ávričen
-čna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na avro 2:
avrična plast
;
avrično polje
/
avrična energija
avríkelj
-klja
m
(
í
)
bot.
prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula:
cvetoči avrikelj
avripigmènt
-ênta
m
(
ȅ é
)
min.
rudnina rumeni arzenov sulfid:
avskultácija
-e
ž
(
á
)
med.
preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje:
avskultacija pljuč, srca
avskultánt
-a
m
(
ā á
)
nekdaj
sodniški pripravnik:
služboval je kot avskultant
avskultatóričen
-čna -o
prid.
(
ọ́
)
nanašajoč se na avskultacijo:
avskultatorična preiskava srca
/
avskultatorični izvid
avskultírati
-am
nedov.
(
ȋ
)
med.
preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati:
avskultirati pljuča
avspícija
-e
ž
(
í
)
nav. mn.,
knjiž.
1.
znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti:
to so slabe avspicije zanj
2.
zastar.
pokroviteljstvo
,
varstvo
:
delo poteka pod predsednikovimi avspicijami
avstralopítek
-a
m
(
ȋ
)
antr.
pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov:
kosti avstralopiteka
;
potomci, predniki avstralopiteka
avstrálski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo:
avstralsko ozemlje
/
avstralska pšenica
;
avstralska volna
avstrijakánt
in
avstrijakànt -ánta
m
(
ā á; ȁ á
)
slabš.,
nekdaj
kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji:
imeli so ga za avstrijakanta
;
zagrizen avstrijakant
avstrijakántski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo:
bil je iz bogate avstrijakantske družine
/
avstrijakantska miselnost
avstrijakántstvo
-a
s
(
ā
)
slabš.
avstrijakantska miselnost:
očitali so mu avstrijakantstvo
avstrijánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
avstrijski
:
avstrijanski denar
;
avstrijanska zemlja
avstríjski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo:
avstrijski državni prvak
;
avstrijska vlada
/
avstrijski igralci so imeli velik uspeh
//
nanašajoč se na staro Avstrijo:
avstrijski cesar
;
avstrijska krona
/
avstrijski Slovani
avstríjstvo
-a
s
(
ȋ
)
državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski:
rad je poudarjal svoje avstrijstvo
avstríjščina
-e
ž
(
ȋ
)
avstrijska nemščina:
govoriti avstrijščino
ávstro-
prvi del zvez
(
ȃ
)
nanašajoč se na staro Avstrijo:
avstro-ruski odnosi
♦
zgod.
avstro-ogrska nagodba
dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
avstro...
ali
ávstro...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo:
avstrofil, avstrofob
2.
nanašajoč se na staro Avstrijo:
avstroslavist, avstroslavizem
avstrofíl
-a
m
(
ȋ
)
kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo:
avstrofílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo:
bil je iz znane avstrofilske družine
/
avstrofilska politika
avstrofílstvo
-a
s
(
ȋ
)
avstrofilska miselnost:
bil je znan po svojem avstrofilstvu
ávstromarksíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
pristaš avstromarksizma:
stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja
ávstromarksístičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem:
stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program
;
avstromarksistična teorija
ávstromarksízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem:
ideolog, teoretik avstromarksizma
/
zavzeti stališče avstromarksizma
ávstroógrski
-a -o
prid.
(
ȃ-ọ̄
)
nanašajoč se na Avstro-Ogrsko:
razpad avstroogrske monarhije
ávstroslavíst
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
pristaš avstroslavizma:
bil je prepričan avstroslavist
ávstroslavízem
-zma
m
(
ȃ-ī
)
v stari Avstriji
nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni:
ideolog avstroslavizma
ávša
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
neumna, nespametna ženska:
dekle je čisto navadna avša
;
ta avša mu je verjela
;
avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša
/
kot psovka
ti prekleta avša! je zavpil nad njo
ávšast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ekspr.
neumen
,
nespameten
:
ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo
;
kaj se pa meniš za to avšasto žensko
/
ne poslušaj tega avšastega govorjenja
ávšasto
prisl.
:
avšasto se obnašati
ávšica
-e
ž
(
ȃ
)
ljubk.
manjšalnica od avša:
nikar se ne boj, ti avšica ti!
ávt
in
out -a
[
áu̯t
]
m
(
ȃ
)
šport.
prostor za mejno črto igrišča:
žoga je padla v avt
;
metanje iz avta
/
sodnik je zapiskal avt
s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor
avtárkičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na avtarkijo:
avtarkična država
;
avtarkično ozemlje
/
avtarkični razvoj dežele
;
avtarkično gospodarstvo
/
očitajo jim avtarkične težnje
avtarkíja
-e
ž
(
ȋ
)
ekon.
narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza:
uvajati avtarkijo
;
gospodarska avtarkija
;
obsojati politiko avtarkije
;
pren.
duhovna, kulturna avtarkija
avtarkízem
-zma
m
(
ī
)
ekon.
težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza:
ekstremni avtarkizem
ávten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
zastar.
avtomobilski
:
avtna cesta
;
avtno olje
avténtičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
1.
ki izvira od avtorja;
pristen
,
izviren
:
avtentičen podpis, rokopis, spis
;
izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen
;
avtentično besedilo
/
film bodo snemali na avtentičnem terenu
//
ki mu je verjeti, verodostojen:
avtentični dokaz
;
avtentično poročilo o nesreči
2.
ki se ujema z originalom;
natančen
,
točen
1
:
avtentičen prepis pogodbe
;
avtentičen prevod
♦
glasb.
avtentična kadenca
zveza dominantnega akorda s toničnim
;
pravn.
avtentična listina
;
avtentična razlaga zakona
razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
avténtičnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost, značilnost avtentičnega;
pristnost
,
verodostojnost
:
dokazal je avtentičnost pisma
;
avtentičnost besedila
;
zgodovinska avtentičnost drame
/
avtentičnost prevoda
avtíst
-a
m
(
ȋ
)
psiht.
kdor ima avtizem:
nekateri avtisti imajo izjemne motorične, matematične, likovne, glasbene in druge sposobnosti
;
odrasli avtist
;
pomoč otrokom avtistom
avtístičen
-čna -o
(
í
)
pridevnik od avtizem:
avtistično mišljenje
avtízem
-zma
m
(
ī
)
psiht.
duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja:
oblike avtizma
;
simptomi, znaki avtizma
;
osebe z avtizmom
/
nastanek, vzroki avtizma
;
pojav, uganka avtizma
ávto
-a
m
(
ȃ
)
avtomobil
:
voziti avto
;
sesti v avto
;
otrok je pritekel pred avto
;
gasilski, škropilni avto
;
poklicali so rešilni avto
;
osebni, tovorni, vojaški avto
♦
rad.
reportažni avto
z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje
//
osebni avtomobil:
spet ima nov avto
;
karamboliran avto prodam
avto...
1
ali
ávto...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem
a)
s tujko v drugem delu:
avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtoštopar, avtostrada
b)
z domačo besedo v drugem delu:
avtocesta
in
avto cesta, avtoprevoznik
in
avto prevoznik
avto...
2
ali
ávto...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe:
avtodidakt, avtodidaktičen
;
avtobiografija, avtobiografski, avtokritika
;
avtomat, avtomatizacija
ávtoagresíven
-vna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi:
avoagresivni občutki
;
avtoagresivno dejanje, vedenje
ávtoalárm
-a
m
(
ȃ-á
)
zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu:
avtoalarm lahko opremimo tudi s senzorji nagiba vozila
;
namestiti avtoalarm
;
sprožiti avtoalarm
ávtoalármen
-mna -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
nanašajoč se na avtoalarm:
avtoalarmni sistem
;
avtoalarmna naprava
ávtobiográf
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
kdor (na)piše avtobiografijo:
ávtobiográfičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-á
)
avtobiografski
:
avtobiografično delo
ávtobiográfičnost
-i
ž
(
ȃ-á
)
lastnost, značilnost avtobiografskega:
avtobiografičnost romana
/
zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost
ávtobiografíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
popis lastnega življenja, lastni življenjepis:
napisal je avtobiografijo
;
zanimiva avtobiografija
;
odlomek iz avtobiografije
ávtobiográfski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȃ
)
nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo:
v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov
;
avtobiografski roman
;
avtobiografska izpoved
/
delo je avtobiografskega značaja
ávtoblínda
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
voj. žarg.
oklopni avtomobil:
kolona tankov in avtoblind
ávtobómba
-e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba;
avtomobil bomba
:
v mestu je eksplodirala avtobomba
ávtobus
-a
m
(
ȃ
)
večji avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu:
avtobus vozi vsako uro
;
zamuditi avtobus
;
kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu
;
izletniški, lokalni avtobus
;
avtobus mestnega prometa
;
voznik avtobusa
/
šolski avtobus
za prevoz učencev v šolo
;
tirni avtobus
motorni vlak, ki sestoji iz enega vagona
ávtobusar
in
avtobúsar
-ja
m
(
ȃ; ȗ
)
pog.
voznik avtobusa:
avtobusar se je trčenju poskušal izogniti
;
mestni avtobusarji
ávtobusen
-sna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na avtobus:
avtobusni promet
;
avtobusna vožnja
/
avtobusna postaja
;
uvedli so novo, redno avtobusno progo
;
dobre avtobusne zveze
/
avtobusno podjetje
ávtocenzúra
-e
ž
(
ȃ-ȗ
)
knjiž.
kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura:
ávtocésta
in
ávto césta -e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena:
graditi avtocesto
;
zapeljati z avtoceste
/
polovična avtocesta
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer
//
nekdaj
široka cesta, določena za avtomobilski promet:
vzdrževanje avtoceste Ljubljana–Zagreb
ávtocésten
-tna -o
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
nanašajoč se na avtocesto:
avtocestni odsek
;
avtocestna povezava
;
gradnja avtocestnega omrežja
ávtocistêrna
-e
ž
(
ȃ-ȇ
)
tovorni avtomobil s cisterno:
gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno
;
nafto so pripeljali z avtocisterno
;
avtocisterna s prikolico
ávtocitát
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
sklic na lastno besedilo:
avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo
avtodafé
-êja
m
(
ẹ̑ ȇ
)
v času inkvizicije
javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig:
trepetati pred avtodafejem
;
avtodafe na mestnem trgu
;
pren.
knjiga je doživela avtodafe
ávtodestruktíven
-vna -o
prid.
(
ȃ-ȋ
)
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe, samodestruktiven:
avtodestruktivno dejanje, vedenje
ávtodidákt
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
knjiž.
kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol;
samouk
1
:
skladateljski avtodidakt
;
avtodidakt v slikarstvu
ávtodidáktičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-á
)
nanašajoč se na avtodidakte:
avtodidaktično znanje
/
avtodidaktična metoda
ávtodóm
in
ávto dóm -a
m
(
ȃ-ọ̑
)
tur.
avtomobil, namenjen tudi bivanju:
odpeljati se na počitnice z avtodomom
ávtodómar
-ja
m
(
ȃ-ọ̑
)
kdor biva v avtodomu, navadno na dopustu, oddihu:
ponudba v kampu za avtodomarje
ávtodrezína
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
žel.
avtomobil, ki vozi po tirnicah;
progovni avtomobil
avtodróm
-a
m
(
ọ̑
)
posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke:
zgradili bodo nov, sodoben avtodrom
ávtodvigálo
-a
s
(
ȃ-á
)
naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku:
cisterno so dvignili s pomočjo avtodvigala
;
upravljalec avtodvigala
;
izpit za avtodvigalo
ávtoeléktričar
-ja
m
(
ȃ-ẹ̑
)
kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih:
visoko kvalificiran avtoelektričar
ávtoeléktričen
-čna -o
prid.
(
ȃ-ẹ̑
)
teh.
nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu:
avtoelektrični pribor
;
avtoelektrični izdelki
ávtofurgón
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz:
krsto so položili v avtofurgon
//
zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil:
razvažati kruh z avtofurgonom
ávtogaráža
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
garaža (za avtomobile):
ima svojo avtogaražo
avtogén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
1.
med.
ki izvira iz lastnega telesa:
avtogeni transplantat
2.
zastar.
samoroden
,
samonikel
:
avtogeni in umetni pojavi
♦
psih.
avtogeni trening
psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev
;
teh.
avtogeno rezanje
;
avtogeno varjenje
varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje
ávtogenéza
-e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
filoz.
nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj:
avtogénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
teh.
avtogen
:
avtogensko varjenje
ávtogír
tudi
ávtožír -a
[
prva oblika tudi
áu̯tožír
]
m
(
ȃ-ȋ
)
aer.,
nekdaj
letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila:
ávtogól
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
šport.
gol, dan svojemu moštvu:
avtogol je porazno vplival na moštvo
;
izgubili so z avtogolom
avtográf
-a
m
(
ȃ
)
1.
kdor avtografira:
avtograf in korektor stenografskega učbenika
2.
knjiž.
svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja:
antikvariat kupuje stare knjige in avtografe
//
zastar.
avtogram
:
vnet zbiralec avtografov
avtografírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
tisk.
svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje:
stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru
//
razmnoževati tekst strojepisno, litografsko:
avtográfski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na avtografe ali avtograf:
avtografsko pismo
/
avtografsko razmnoževanje
/
avtografski papir
;
avtografsko črnilo
avtográm
-a
m
(
ȃ
)
svojeročni podpis znamenite osebe:
dajati, deliti avtograme
;
lov na avtograme
ávtogúma
-e
ž
(
ȃ-ȗ
)
avtomobilska guma:
izdelava avtogum
ávtohíša
-e
ž
(
ȃ-í
)
podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil:
avtohiša nudi triletni brezplačni servis in nadomestno vozilo v času servisiranja
avtohtón
1
-a
m
(
ọ̑
)
knjiž.
kdor je po izvoru od tam, kjer živi;
domačin
,
praprebivalec
:
avtohtoni so se umikali priseljencem
avtohtón
2
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je po izvoru od tam, kjer živi;
domač
,
prvoten
:
avtohtoni narodi
;
avtohtono prebivalstvo
/
avtohtona rastlina, drevesna vrsta
//
knjiž.
izviren
,
samonikel
:
avtohton umetniški izraz
;
avtohtona poezija
avtohtónost
-i
ž
(
ọ̑
)
značilnost avtohtonega:
teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu
/
avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
avtohtónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
avtohton
2
:
avtohtonski narodi
/
avtohtonsko pojmovanje
ávtoimúnski
-a -o
prid.
(
ȃ-ȗ
)
nanašajoč se na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa:
avtoimunski sistem
;
avtoimunska bolezen
;
avtoimunsko obolenje
ávtoindustríja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
avtomobilska industrija:
ávtointoksikácija
-e
ž
(
ȃ-á
)
med.
zastrupljenje s presnovki lastnega telesa;
samozastrupljenje
ávtoizvóšček
in
ávto izvóšček -čka
m
(
ȃ-ọ̑
)
zastar.
voznik taksija:
kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil
ávtokámp
tudi
avtocamp -a
[
druga oblika
áu̯tokámp
in
áu̯tokêmp
]
m
(
ȃ-ȃ; ȃ-ȇ
)
kamp, prostor za turiste z avtomobili:
v mestu je tudi avtokamp
;
prehoden avtokamp
ávtokámping
in
avtocamping -a
[
druga oblika
áu̯tokámping-
in
áu̯tokêmping-
]
m
(
ȃ-ȃ; ȃ-ȇ
)
kamp, prostor za turiste z avtomobili;
avtokamp
:
restavracijo bodo postavili v bližini avtokampinga
ávtokár
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
star.
velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete:
avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
ávtokarikatúra
-e
ž
(
ȃ-ȗ
)
karikatura samega sebe:
narisati avtokarikaturo
;
duhovita avtokarikatura
ávtokárta
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste:
imeti, kupiti avtokarto
;
te kraje boste našli tudi na avtokarti Slovenije
avtokefálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
rel.,
v Pravoslavni cerkvi
organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha:
nacionalne cerkve so avtokefalne
avtokefálnost
-i
ž
(
ȃ
)
rel.
organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha:
avtokefalnost Srbske pravoslavne cerkve
avtokláv
-a
m
(
ȃ
)
teh.
neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi:
konzerve sterilizirajo v avtoklavih
ávtoklepár
in
ávto klepár -ja
m
(
ȃ-á
)
kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih:
kvalificiran avtoklepar
ávtokolóna
-e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
kolona avtomobilov:
prehitevati avtokolono
;
vojaška avtokolona
ávtokozmétika
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
sredstva za čiščenje, loščenje avtomobilov:
prodajati avtokozmetiko
;
uporabljajte namensko avtokozmetiko in ne čistil za posodo
avtokracíja
-e
ž
(
ȋ
)
politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo:
vzpostaviti avtokracijo
;
borili so se proti avtokraciji
;
samoodločba narodov je negacija avtokracije
;
pren.
avtokracija v podjetju
avtokrát
-a
m
(
ȃ
)
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec:
državi je vladal avtokrat
//
ekspr.
oblasten, samovoljen človek:
mlajši so ga imeli za avtokrata
avtokrátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo:
avtokratični režim
;
avtokratična vlada
/
šefove avtokratične metode
avtokrátično
prisl.
:
nastopa zelo avtokratično
avtokratízem
-zma
m
(
ī
)
avtokratska miselnost, samovolja:
v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem
/
njegovo delovanje so imeli za avtokratizem
/
vzpostaviti avtokratizem
avtokracijo
avtokrátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo:
avtokratski sistem
;
avtokratski vladar
/
direktorjevo avtokratsko ukrepanje
ávtokrítičen
-čna -o
prid.
(
ȃ-í
)
kritičen do samega sebe;
samokritičen
:
kljub mladosti je bila zelo avtokritična
/
avtokritičen čut
ávtokrítičnost
-i
ž
(
ȃ-í
)
lastnost avtokritičnega človeka;
samokritičnost
:
pomanjkanje avtokritičnosti
ávtokrítika
-e
ž
(
ȃ-í
)
kritika samega sebe;
samokritika
:
odklanja objektivnost in avtokritiko
;
med njimi je premalo avtokritike
ávtolíčar
in
ávto líčar -ja
m
(
ȃ-ȋ
)
ličar avtomobilov:
izučen avtoličar
avtológen
-gna -o
prid.
(
ọ̑
)
med.
ki izvira iz lastnega telesa;
avtogen
:
avtologne celice
;
zdravniki so se odločili za avtologno presaditev
;
avtologno tkivo
/
avtologno zdravljenje
avtomácija
-e
ž
(
á
)
avtomatizacija
:
avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo
;
razvoj avtomacije
avtomát
-a
m
(
ȃ
)
1.
tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja:
zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati
;
steklenice polnijo z avtomati
;
elektronski avtomat
;
računski, telefonski avtomat
;
avtomat za zavijanje cigaret
;
z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala
;
dela kakor avtomat
brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
/
bančni avtomat
bankomat
♦
voj.
brzostrelka
//
aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec:
avtomat je prazen, ne dela
;
avtomat je igral stare popevke
;
restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate
;
ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone
;
avtomat za vozovnice, znamke
2.
slabš.
kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti:
razmere so naredile iz njih avtomate
/
osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
ávtomateriál
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
material, rezervni deli za avtomobile:
skladišče avtomateriala
avtomátičen
-čna -o
prid.
(
á
)
1.
nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen:
avtomatični stroji
;
avtomatične prestave, zavore
;
avtomatična tehtnica
/
avtomatična telefonska centrala
;
avtomatično prevajanje
;
avtomatično usmerjanje prometa
2.
ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih:
avtomatičen prehod pravic in dolžnosti
;
avtomatična valorizacija pokojnin
;
avtomatično napredovanje v službi
//
nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti:
avtomatični gibi
;
njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično
/
osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične
avtomátično
prisl.
:
naprava deluje avtomatično
;
s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj
;
avtomatično mu je pritrdil
avtomátičnost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost avtomatičnega:
avtomatičnost gibanja, kretenj
avtomátik
-a
m
(
á
)
vozilo z avtomatskim menjalnikom:
razstavljeni model je avtomatik s klimo, z usnjenimi sedeži in dobrim ozvočenjem
/
motor avtomatik
avtomátika
-e
ž
(
á
)
teh.
sistem avtomatskih naprav:
elektronska avtomatika
;
avtomatika za kontrolo plinov
/
kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev
avtomatsko napravo
//
veda o avtomatizaciji:
inštitut za elektroniko in avtomatiko
avtomatizácija
-e
ž
(
á
)
glagolnik od avtomatizirati:
a)
avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija
;
avtomatizacija proizvodnje
;
avtomatizacija telefonskih central
;
napredovanje avtomatizacije
b)
avtomatizacija gibanja
avtomatízem
-zma
m
(
ī
)
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih:
uvesti ekonomski avtomatizem
/
nav. slabš.
obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu
;
birokratski avtomatizem upravljanja
//
psih.
dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti:
psihični avtomatizem
;
avtomatizem gibanja
/
družbeni, intelektualni avtomatizem
avtomatizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
1.
uvesti avtomate, opremiti z avtomati:
avtomatizirati telefonski promet
;
v tovarni so večino strojev avtomatizirali
;
proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala
/
avtomatizirati poslovanje
2.
s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti:
avtomatizirati gibe
/
skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral
avtomatizíran
-a -o:
avtomatizirana bencinska črpalka
;
postavili so nove avtomatizirane naprave
avtomátka
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
avtomatska puška, brzostrelka:
četa borcev z avtomatkami
avtomátski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen:
avtomatski aparat, radijski oddajnik
;
avtomatski pralni stroj
/
avtomatski bife
;
avtomatska telefonska centrala
;
zgradili so novo avtomatsko pekarno
;
avtomatska meteorološka postaja
♦
aer.
avtomatski pilot
avtopilot
;
voj.
avtomatska puška
;
avtomatsko orožje
orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
2.
ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti:
avtomatski gibi
;
svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami
avtomátsko
prisl.
:
stroj avtomatsko sešteva in odšteva
;
vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
ávtomeháničen
-čna -o
(
ȃ-á
)
pridevnik od avtomehanika:
avtomehanična delavnica
ávtomehánik
-a
m
(
ȃ-á
)
mehanik za popravljanje avtomobilov:
postati avtomehanik
ávtomehánika
-e
ž
(
ȃ-á
)
dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov:
odprli so delavnico za avtomehaniko
//
nauk o ustroju avtomobilov:
avtomobíl
-a
m
(
ȋ
)
cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi:
izdelovati, popravljati avtomobile
;
avtomobil znamke Fiat
;
avtomobil s prikolico
;
ličar avtomobilov
;
montaža avtomobilov
/
dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil
/
avtomobil bomba
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba
♦
voj.
oklopni avtomobil
z jeklenim oklepom in z orožjem
;
žel.
progovni avtomobil
ki vozi po tirnicah
//
osebni avtomobil:
peljati se z avtomobilom na izlet
;
dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
avtomobílček
-čka
m
(
ȋ
)
1.
nav. ekspr.
manjšalnica od avtomobil:
po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku
;
poltovorni avtomobilčki
2.
igrača, ki predstavlja avtomobil:
sredi kuhinje je navijal avtomobilček
/
deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
avtomobílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
avtomobilski
:
avtomobilna industrija
avtomobilíst
-a
m
(
ȋ
)
kdor vozi avtomobil, zlasti osebni:
avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro
;
priročnik za avtomobiliste
/
avtomobilist dirkač
avtomobilístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na avtomobiliste ali avtomobilizem:
avtomobilistični šport
;
avtomobilistična revija
;
avtomobilistično prvenstvo
avtomobilístka
-e
ž
(
ȋ
)
ženska, ki vozi avtomobil, zlasti osebni:
mlada avtomobilistka
avtomobilízem
-zma
m
(
ī
)
kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo:
avtomobilizem spreminja način življenja
;
kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma
;
športni avtomobilizem
;
razvoj avtomobilizma
avtomobílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na avtomobil:
avtomobilski motor
;
avtomobilska guma, hupa, sirena
/
avtomobilski servis
;
avtomobilska cesta
;
avtomobilska industrija
/
avtomobilski park
;
avtomobilski salon
;
avtomobilska kolona
;
avtomobilski promet
;
avtomobilska dirka
;
avtomobilska nesreča
♦
ptt
avtomobilska pošta
nekdaj
pošta, ki posluje v avtomobilu
ávtomontáža
-e
ž
(
ȃ-ȃ
)
montaža, sestavljanje avtomobilov:
ávto-móto
tudi
ávtomóto
--
v prid. rabi
(
ȃ-ọ̑
)
nanašajoč se na avtomobile in motocikle:
avto-moto klub
;
avto-moto dirke
;
avto-moto društvo
/
Avto-moto zveza Slovenije
avtonómen
-mna -o
prid.
(
ọ̄
)
1.
ki ima avtonomijo, samoupraven:
avtonomne pokrajine, republike
;
avtonomno ozemlje
/
dobiti avtonomno oblast
//
knjiž.
neodvisen
,
samostojen
:
avtonomni razvoj narodnih literatur
;
avtonomna umetnost
2.
ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije:
avtonomno delovanje baterije
♦
med.
avtonomno živčevje
živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje
avtonómno
prisl.
:
avtonomno poslujoča enota
avtonomíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava:
doseči, imeti, izgubiti avtonomijo
;
politična avtonomija dežele
/
univerzitetna avtonomija
//
knjiž.
neodvisnost
,
samostojnost
:
zagotovljena je avtonomija osebnosti
;
avtonomija umetniškega ustvarjanja
2.
delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije:
akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov
;
vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije
avtonomíst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš avtonomizma:
avtonomístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem:
avtonomistični načrti
;
avtonomistične težnje
;
avtonomistično gibanje
/
avtonomistična ureditev države
avtonomizácija
-e
ž
(
á
)
uvajanje, uvedba avtonomije:
proces avtonomizacije
/
težnja po avtonomizaciji
avtonomízem
-zma
m
(
ī
)
politično gibanje za avtonomijo:
avtonomizem se je čedalje bolj krepil
avtonómnost
-i
ž
(
ọ̄
)
lastnost, značilnost avtonomnega:
avtonomnost pokrajine
;
avtonomnost kulturnih ustanov
/
branili so avtonomnost umetnosti
ávtoodpàd
-áda
m
(
ȃ-ȁ ȃ-á
)
prostor za zbiranje izrabljenih avtomobilov:
zanimanje za rezervne dele na avtoodpadih je zelo veliko
;
nelegalni avtoodpad
//
podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov:
avtoodpadi lahko odkupujejo izrabljena in poškodovana vozila
;
lastnik zasebnega avtoodpada
ávtopárk
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
vsi avtomobili kakega podjetja:
podjetje ima močen avtopark
/
šef avtoparka
ávtopilót
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
aer.
naprava za avtomatično vodenje letala:
avtopilot nadomešča posadko
ávtoplášč
in
ávto plášč -a
m
(
ȃ-á
)
avtomobilski plašč:
zamenjati avtoplašč
ávtoplín
-a
m
(
ȃ-ȋ
)
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov:
uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje
;
cena avtoplina
;
vozilo na avtoplin
ávtopodjétje
in
ávto podjétje -a
s
(
ȃ-ẹ̑
)
podjetje za prevoz z avtomobili:
ávtopoétika
-e
ž
(
ȃ-ẹ́
)
kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti:
antologija predstavlja vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij
/
čas izrazitih avtopoetik
ávtopopravljálnica
in
ávto popravljálnica -e
[
tudi
au̯topoprau̯ljau̯nica
]
ž
(
ȃ-ȃ
)
delavnica za popravljanje avtomobilov:
avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma
ávtoportrét
-a
m
(
ȃ-ẹ̑
)
portret samega sebe, lastna podoba:
naslikal je avtoportret
;
slikarjev avtoportret
;
pren.
avtoportret je naravnost mojstrsko napisan
ávtoprálnica
in
ávto prálnica -e
ž
(
ȃ-ȃ
)
delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih:
k servisu so priključili še avtopralnico
ávtoprevózen
-zna -o
prid.
(
ȃ-ọ̄
)
nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo:
avtoprevozno podjetje
ávtoprevóznik
in
ávto prevóznik -a
m
(
ȃ-ọ̑
)
kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom:
privatni avtoprevozniki
ávtoprevózniški
-a -o
prid.
(
ȃ-ọ̑
)
nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo:
avtoprevozniško podjetje
/
združenje avtoprevozniških delavcev
ávtoprevózništvo
in
ávto prevózništvo -a
s
(
ȃ-ọ̑
)
podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili:
mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico
//
dejavnost avtoprevoznikov:
ávtopromèt
in
ávto promèt -éta
m
(
ȃ-ȅ ȃ-ẹ́
)
avtomobilski promet:
z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet
;
vozišče za avtopromet
/
nekdaj
Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo
avtobusno podjetje
avtopsíja
-e
ž
(
ȋ
)
1.
knjiž.
neposredno ogledovanje, opazovanje:
knjigo pozna iz avtopsije
;
orisati stanje na podlagi avtopsije
2.
med.
preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem:
opraviti avtopsijo
;
pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve
;
avtopsija trupla
ávtor
-ja
m
(
ā
)
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo:
avtor knjige je znan slovenski pisatelj
;
v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje
;
anonimni avtor
;
sodobni avtorji
;
dramski avtor
;
avtor razprave, romana
;
avtor filma, simfonije
/
avtor članka
;
avtor radijske oddaje
kdor pripravi oddajo
//
kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju:
avtor projekta je dal več predlogov
;
avtor tehničnih izboljšav
;
avtor urbanističnega načrta
/
avtor te trditve je prezrl več dejstev
ávtorádio
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil:
kupil je nov, uvožen avtoradio
ávtoreferát
-a
m
(
ȃ-ȃ
)
knjiž.
referat o lastnem delu, lastni raziskavi:
objaviti avtoreferat
ávtoremónten
-tna -o
prid.
(
ȃ-ọ̑
)
nanašajoč se na remont avtomobilov:
avtoremontna in servisna delavnica
ávtorica
-e
ž
(
ā
)
ženska, ki ustvari umetniško ali znanstveno delo:
avtorica obravnava socialno vprašanje
;
znana avtorica
;
avtorica članka, knjige, romana
//
kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju:
avtorica projekta in mentorica
avtoritárec
-rca
m
(
ȃ
)
pristaš avtoritarizma:
bil je fanatičen avtoritarec
avtoritáren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen:
avtoritarni režim
/
avtoritarna država
/
avtoritaren princip
avtoritarízem
-zma
m
(
ī
)
avtoritaren politični sistem:
odpor proti avtoritarizmu
avtoritárnost
-i
ž
(
ȃ
)
lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost:
avtoritarnost voditeljev
avtoritatíven
-vna -o
prid.
, avtoritatívnejši
(
ȋ
)
nanašajoč se na avtoriteto:
avtoritativna osebnost našega političnega življenja
/
avtoritativna beseda, izjava, kritika
/
avtoritativni ton pouka
ton, ki ne trpi ugovorov
//
avtoritaren
:
avtoritativni režim
;
avtoritativna politika
avtoritatívno
prisl.
:
avtoritativno nastopati, soditi
avtoritatívnost
-i
ž
(
ȋ
)
lastnost, značilnost avtoritativnega človeka:
s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost
;
odrekajo mu avtoritativnost
;
avtoritativnost voditeljev
/
avtoritativnost besede
avtoritéta
-e
ž
(
ẹ̑
)
ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja:
imeti, uživati avtoriteto
;
to mu jemlje avtoriteto
;
učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu
;
zastavil je vso svojo avtoriteto
;
očetova, profesorjeva avtoriteta
/
avtoriteta sodstva, institucij
//
kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv:
ta človek je velika avtoriteta
;
priznavajo ga za avtoriteto
;
on je največja avtoriteta v atomski fiziki
avtoritéten
-tna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od avtoriteta:
avtoritetno politično vodstvo
avtorizácija
-e
ž
(
á
)
uradno dovoljenje;
potrdilo
,
pooblastilo
:
dobiti avtorizacijo za gradnjo
♦
pravn.
uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične
//
zal.
avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela:
avtorizacija romana
avtorizacíjski
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od avtorizacija:
avtorizacijska listina
avtorizírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
dati avtorizacijo;
potrditi
,
pooblastiti
:
avtorizirali so nov proizvodni postopek
♦
zal.
pisatelj je avtoriziral prevod romana
avtorizíran
-a -o:
objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik
;
avtorizirana izdaja
ávtorjev
-a -o
(
ā
)
svojilni pridevnik od avtor:
avtorjev zadnji roman
;
dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
ávtorka
-e
ž
(
ā
)
avtorica
:
avtorka romana
ávtorski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na avtorje:
avtorske korekture
;
objava avtorskega dela
/
avtorski honorar
;
avtorska pogodba
/
avtorska agencija
ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
♦
biblio.
avtorsko kazalo
kazalo, urejeno po imenih avtorjev
;
pravn.
avtorske pravice
po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic
;
avtorsko pravo
pravo, ki ureja pravice avtorjev
;
tisk.
avtorska pola
enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov
;
zal.
avtorski izvodi
izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
ávtorskopráven
-vna -o
prid.
(
ā-ā
)
nanašajoč se na avtorsko pravo:
avtorskopravni problemi
ávtorstvo
-a
s
(
ā
)
dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa:
težko bo dokazal svoje avtorstvo
;
dvomljivo avtorstvo
/
svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom
/
založba si je lastila avtorstvo
avtorske pravice
ávtosalón
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov:
prodajni avtosalon
;
lastnik avtosalona
//
razstava novih modelov avtomobilov:
avto bo uradno predstavljen na avtosalonu v Parizu
;
ženevski avtosalon
ávtosédež
-a
m
(
ȃ-ẹ̑
)
sedež za prevažanje otrok v avtomobilu:
pritrditi avtosedež
;
pripravili so praktične prikaze pravilnega pripenjanja otrok v varnostnih avtosedežih
ávtosêrvis
-a
m
(
ȃ-ȇ
)
servis (za avtomobile):
avtomobil je odpeljal v avtoservis
/
peljati avto na avtoservis
na pregled, v popravilo
ávtostráda
-e
ž
(
ȃ-ā
)
avtocesta
:
peljati se po avtostradi
;
nova, široka avtostrada
/
avtostrada Benetke–Milano
ávtosugestíja
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
sugestija samemu sebi:
uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije
ávtosugestíven
-vna -o
(
ȃ-ȋ
)
pridevnik od avtosugestija:
avtosugestivno zdravljenje
ávtošóla
in
ávto šóla -e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
šola za učenje vožnje z avtomobilom:
obiskuje avtošolo
ávtošpórt
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
avtomobilski šport:
v avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti
ávtoštòp
-ópa
in
avtostòp -ópa
m
(
ȃ-ȍ ȃ-ọ̄
)
zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak:
v stiski si je pomagal z avtoštopom
;
potovati z avtoštopom
;
iti na avtoštop
ávtoštópar
in
ávtostópar -ja
m
(
ȃ-ọ̑
)
kdor potuje z avtoštopom:
avtoštopar je stal ob cesti
;
med potjo je pobral dva avtoštoparja
ávtoštóparka
in
ávtostóparka -e
ž
(
ȃ-ọ̑
)
ženska, ki potuje z avtoštopom:
ustaviti avtoštoparki
;
ob cesti je stala skupina avtoštopark
ávtotáksi
-ja
m
(
ȃ-ȃ
)
osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze;
taksi
:
najeti, poklicati avtotaksi
;
pripeljati se z avtotaksijem
/
sesti v avtotaksi
;
v prid. rabi:
organizirali bodo avtotaksi službo
avtotipíja
-e
ž
(
ȋ
)
tisk.
tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem:
avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena
/
v knjigi je razmeroma dosti avtotipij
odtisov v tej tehniki
//
kliše, ki izkazuje poltone;
rastrski kliše
avtotomíja
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke:
ávtotransfúzija
in
ávtotransfuzíja
-e
ž
(
ȃ-ú; á-ȋ
)
med.
nadomeščanje izgube krvi z vnaprej odvzeto lastno krvjo:
odločiti se za avtotransfuzijo
;
pozitivni učinki avtotransfuzije
ávtotranspórt
-a
m
(
ȃ-ọ̑
)
transport z avtomobili:
avtotrófen
-fna -o
prid.
(
ọ̑
)
biol.
ki se hrani samo z anorganskimi snovmi:
avtotrofni organizem
;
avtotrofna rastlina
ávtovakcína
-e
ž
(
ȃ-ȋ
)
med.
cepivo iz bakterij bolnika samega:
ávtovlák
in
ávto vlák -a
m
(
ȃ-ȃ
)
težji tovorni avtomobil s prikolico:
podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake
ávtozvéza
in
ávto zvéza -e
ž
(
ȃ-ẹ̑
)
zastar.
avtobusna zveza:
poskrbljeno je za ugodne avtozveze
/
redna avtozveza Ljubljana–Ig
azalêja
-e
ž
(
ȇ
)
okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti:
na vrtu imajo belo cvetoče azaleje
;
semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej
♦
bot.
alpska azaleja
pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens
;
pontska azaleja
zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
azbést
-a
m
(
ẹ̑
)
snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala:
obložiti z azbestom
;
zaščitna obleka iz azbesta
//
min.
vlaknati različek serpentina ali amfibola:
serpentinov azbest
;
naravne zaloge azbesta
azbéstcemènt
-ênta
m
(
ẹ̑-ȅ ẹ̑-é
)
zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi, tesnil:
strešne kritine iz azbestcementa
azbéstcemênten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑-ē
)
ki je iz azbestcementa:
proizvodnja azbestcementnih izdelkov
;
azbestcementna cev, plošča
/
azbestcementna kritina
azbésten
-tna -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na azbest:
azbestni izdelki
;
azbestna cev
;
azbestna lepenka
;
azbestna obleka gasilcev
/
izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken
azbestóza
-e
ž
(
ọ̑
)
med.
bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih:
vdihovanje azbestnih vlaken povzroča azbestozo
;
oboleti za azbestozo
;
zastopnica bolnikov z azbestozo
ázbuka
-e
ž
(
ȃ
)
ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici:
tretja črka azbuke
aziját
tudi
aziát -a
m
(
ȃ
)
nav. slabš.
kdor je po izvoru iz Azije:
zagorel azijat
/
vidi se, da je brezčuten azijat
azijátski
tudi
aziátski -a -o
prid.
(
ȃ
)
nav. slabš.
azijski
:
necivilizirana azijatska dežela
/
poševne azijatske oči
/
azijatske navade
surove, divje
azijátsko
tudi
aziátsko
prisl.
:
njegov obraz je bil azijatsko brezčuten
azijátstvo
tudi
aziátstvo -a
s
(
ȃ
)
nav. slabš.
značilnost azijatskega:
surovo azijatstvo
;
poteze, polne azijatstva
ázijski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na Azijce ali Azijo:
azijske in afriške države
;
azijske džungle
/
azijska nepredirnost obraza
/
epidemija azijske gripe
gripe, ki se širi iz Azije
azíl
-a
m
(
ȋ
)
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu:
dati azil
;
prosil je za azil pri veleposlaništvu
;
kršiti, priznati pravico do azila
//
zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče:
mladinski azil
;
azil za stare ljudi
azilánt
-a
m
(
ā á
)
kdor prosi, dobi (politični) azil:
begunci in azilanti
azilántski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na azilante:
azilantske pravice
;
razprava o azilantski problematiki
;
azilantska zakonodaja
azilántstvo
-a
s
(
ā
)
pojav ali dejstvo, da kdo prosi, dobi (politični) azil:
ukvarja se s pravicami žensk, razvojnimi politikami, begunstvom in azilantstvom
azílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na azilante ali azil:
azilni dom
/
skupna evropska azilna politika
;
področje azilnega prava
azílski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na azil:
azilska pravica države
/
azilska oskrba starih ljudi
ázimut
-a
m
(
ȃ
)
geogr.
kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta:
določiti, odmeriti azimut
;
azimut 40°
ázo...
prvi del zloženk
(
ȃ
)
kem.
nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika:
azobenzol
/
azobarvila
in
azo barvila
àzóik
-a
m
(
ȁ-ọ́
)
geol.
del arhaika, iz katerega ni organskih ostankov:
azórski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Azore:
azorski otok
♦
meteor.
azorski anticiklon
aztéški
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na Azteke:
azteški imperij, vladar
;
azteška civilizacija, kultura
;
azteška prestolnica Tenochtitlán
/
azteški bogovi
;
azteški bojevniki
;
azteški koledar
;
žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah
/
azteški rokopisi
rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu
;
azteška pisava
pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
azúr
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
nebesna, svetlo modra barva:
azur je prehajal v akvamarin
//
nebo take barve:
samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru
azúren
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
knjiž.
nebesno, svetlo moder:
zrl je v azurno vodo
;
azurno nebo
azúrno
prisl.
:
azurno modro jezero
azurít
-a
m
(
ȋ
)
min.
rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino:
ážija
-e
ž
(
ā
)
zastar.
ažio
ážio
-a
m
(
ā
)
fin.
razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev:
ažiotáža
-e
ž
(
ȃ
)
špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi:
ažúr
1
-a
m
(
ȗ
)
obrt.
okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo:
perilo okrasiti, zarobiti z ažurom
;
prt z ažurom
♦
tekst.
tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz
;
v prid. rabi:
ažur stroj
ažur
2
prisl.
,
gl.
à jour
ažúren
1
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
adm.
ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem:
ažurno knjigovodstvo
;
administrativno delo je bilo vedno ažurno
/
ažurni podatki
/
pog.
v poročanju niso ažurni
ažúrno
prisl.
:
ažurno spremljati aktualne dogodke
ažúren
2
-rna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na ažur
1
:
ažurni rob perila
/
prišiti rob z ažurnim vbodom
ažurírati
1
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
adm.
delati kaj ažurno:
ažurirati knjigovodstvo
ažuríran
-a -o:
izdajati ažurirano informativno literaturo
ažurírati
2
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
obrt.
krasiti, robiti z ažurom, mrežiti:
ažurirati prt
ažuríran
-a -o:
dobila je v dar šest ažuriranih robcev
ažúrnost
-i
ž
(
ȗ
)
adm.
lastnost, značilnost ažurnega
1
:
poživiti ažurnost evidence
;
ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov
/
reporterska ažurnost