á 1   --  in  -ja m ( ā )
prva črka slovenske abecede:   beseda se konča na a ; mali a ; veliki A ; od a dalje ; dva a-ja ; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe  A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b  nadaljuj; povej vse ; od a do ž  od začetka do konca, vse ; pog.  ena a  prvovrsten
 
lit.  rima aabb  zaporedna rima ; mat.  2a + 3b

à 2   [ à in á prisl. ( ȁ; ȃ )
trg.  za izražanje prodajne cene, po:   brisače à 15 din kos

à 3   člen. ( ȁ )
pog.  izraža veliko mero povedanega; ali 1 , to :   a bo gledal!

a 4   člen. , pog.
uvaja vprašanje; ali 1 , kaj 4 a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

a 5   vez. , knjiž.
1. v protivnem priredju  za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa 2 , toda , vendar :   prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj ; to so besede, a ne dejanja ; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen  bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice:   tipal je po temni veži, a vrat ni našel ; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje:   to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko ; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka  za opozoritev na prehod k drugi misli:   A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju  za navezovanje na prej povedano; in , pa 2 sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

á 6   in  à medm. ( ā; ȁ )
1. izraža začudenje, zavrnitev:   a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek:   sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje:   si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos  A? je spet vprašal

a...   ali  à...  predpona v sestavljenkah  ( ȁ )
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede:   ahuman, alogičen, amoralnost ; asepsa, ateizem

ábak   tudi  ábakus -a m ( ȃ )
1. pri starih Grkih in Rimljanih  plošča za mehanično računanje:   število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um.  krovna plošča nad kapitelom stebra:

abalienácija   -e ž ( á )
alienacija

abalienacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
alienacijski :   abalienacijski proces

abbé   -ja  [ abé -êja m ( ẹ̑ ȇ )
v francoskem okolju  naslov za katoliškega duhovnika:   stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

abc   tudi  abecé --  [ prva oblika abẹcé in abəcə̀ m ( ẹ̑; ə̏ )
1. zastar.  ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda :   učiti se abc
2. ekspr.  začetno, osnovno znanje:   to je komaj abc tehnike

abderít   -a m ( ȋ )
ekspr.  omejen, ozkosrčen človek:   smešiti filistre in abderite

abderítski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od abderit:   abderitsko gledanje na literaturo

abderítstvo   -a s ( ȋ )
ekspr. omejenost , ozkosrčnost :   v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

abdicírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti:   Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

abdikácija   -e ž ( á )
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop:   abdikacija cesarja Karla

abdikacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od abdikacija:   abdikacijska izjava

abdómen   -mna  tudi  -a m ( ọ̄ )
anat. trebuh :   bolečine v abdomnu
// zool. zadek

abdominálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abdomen:   abdominalni organi
 
med.  abdominalni tifus  trebušni tifus

abdúkcija   -e ž ( ú )
med.  odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege:   roko so dali v mavec v abdukciji

abece   gl. abc

abecéda   -e ž ( ẹ̑ )
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici:   povedati abecedo na pamet ; klicati dijake po abecedi ; urediti po abecedi ; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo ; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr.  Morsejeva abeceda  iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr.  začetno, osnovno znanje:   toliko politične abecede bi že moral znati ; spoznati abecedo medicine

abecédar 1   -ja m ( ẹ̑ )
1. ekspr.  učenec, ki se uči abecede:   mali abecedar
2. slabš.  kdor uvaja svoj črkopis:   abecedar Metelko

abecedár 2   -ja m ( á )
zastar.  abecednik, zlasti starejši:   prvi slovenski abecedar

abecédarček   -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od abecédar:   okorne črke malega abecedarčka

abecédarica   -e ž ( ẹ̑ )
ekspr.  učenka, ki se uči abecede:

abecédarski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo:   trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska  abecedna vojska

abecédarstvo   -a s ( ẹ̑ )
ekspr.  začetniška nedognanost, začetništvo:   preganjati abecedarstvo v umetnosti

abecéden   -dna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na abecedo:   abecedni red, seznam
 
biblio.  abecedni katalog  katalog, urejen po abecedi vpisov ; lit.  abecedna vojska  spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven , temeljen :   menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

abecedírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
urejati po abecedi:   kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

abecédnica   -e ž ( ẹ̑ )
zastar.  prvo berilo, abecednik:

abecédnik   -a m ( ẹ̑ )
star.  učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo:   kupiti otroku abecednik ; brati iz abecednika

abecédniški   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od abecednik:   abecedniški del prvega berila

ábelstvo   -a s ( ā )
knjiž.  lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu:   abelstvo in kajnovstvo

aberácija   -e ž ( á )
1. astron.  navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca:   zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz.  napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:   kromatična, sferna aberacija

aberacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aberacijo:   aberacijski pojav

abesínski   -a -o prid. ( ȋ )
etiopski :   abesinska kultura

àbiogenéza   -e ž ( ȁ-ẹ̑ )
biol.  nastanek in razvoj živega iz neživega:   zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku:   razprava o abiogenezi

àbiótičen   -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
biol.  nanašajoč se na neživo naravo:   abiotično okolje

àbiótski   -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ biol.
nanašajoč se na neživo naravo:   abiotski dejavniki okolja ; biotski in abiotski stres

abisálen   -lna -o prid. ( ȃ )
geogr.  ki je v najglobljih predelih (morja); globinski , globokomorski :   abisalni sedimenti

abituriènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:   abiturienti novomeške gimnazije

abituriêntka   tudi  abituriéntka -e ž ( ē; ẹ̄ knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem:   abiturientka gimnazije

abituriêntski   tudi  abituriéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abiturient:   abiturientski ples, tečaj

ablácija   -e ž ( á )
1. geol.  odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje:   posledice ablacije
// geogr.  topljenje ledenika:   močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice   odstop mrežnice:

ablaktácija   -e ž ( á )
1. agr.  vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline:   cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med.  ustavitev, prenehanje dojenja:

áblativ   -a m ( ȃ )
jezikosl.  latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

áblativen   -vna -o  ( ȃ )
pridevnik od ablativ:   ablativna konstrukcija

àbnormálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden , nepravilen :   to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek  duševno neuravnovešen

àbnormálnost   -i ž ( ȁ-ȃ )
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost , nepravilnost :   pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti  duševne neuravnovešenosti

abnórmen   -mna -o prid. ( ọ̑ )
1. abnormalen :   abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero:   abnormne težave

abnormitéta   -e ž ( ẹ̑ )
abnormalnost :   čustvene abnormitete

abnórmnost   -i ž ( ọ̑ )
abnormalnost :   abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

abolícija   -e ž ( í )
razveljavitev kakega zakona, odprava česa:   abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
 
pravn.  ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

abolicíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od abolicija:   abolicijski zakon

abolicioníst   -a m ( ȋ )
pristaš abolicionizma:   po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

abolicionístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem:   abolicionistični navdušenci ; abolicionistično gibanje

abolicionízem   -zma m ( ī )
gibanje za uveljavitev abolicije:   prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

abolírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon:   abolirati ukrep

abonènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik :   biti abonent ; abonenti imajo popust ; sprejemati abonente ; menza ima veliko abonentov
 
gled.  abonent reda B

abonêntka   tudi  abonéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica 2 abonentka prestižnih revij
 
gled.  abonentka je podaljšala abonma

abonêntski   tudi  abonéntski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na abonente:   abonentska gledališka publika ; abonentsko kosilo / abonentski koncert  abonmajski

aboníranec   -nca m ( ȋ )
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik 2 , naplačnik :   gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr.  kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto:   v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

abonírati se   -am se dov. in nedov. ( ȋ )
vnaprej plačati, naročiti se na kaj:   abonirati se na hrano ; abonirati se v gledališču

abonmá   -ja m ( ȃ )
vnaprej plačano naročilo na kaj:   imeti, plačati abonma ; opera razpisuje abonmaje ; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma  z vstopnicami rumene barve
 
gled.  premierski abonma ; abonma reda B

abonmájski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na abonma:   abonmajski koncert ; abonmajska predstava / abonmajski razpis

aborigin   tudi  aborídžin -a  [ prva oblika aborígin in aborídžin m ( ȋ )
prvotni avstralski prebivalec, domorodec:   pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

aboriginski   tudi  aborídžinski -a -o  [ prva oblika aboríginski in aborídžinski prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aborigine:   aboriginska kultura, umetnost ; aboriginska skupnost ; aboriginska plemena

abortírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
med.  imeti abortus; splaviti 1 ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

abortív   -a m ( ȋ )
med.  sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

abortíven   -vna -o prid. ( ȋ med.
1. nanašajoč se na abortiv:   abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan:   abortivni potek bolezni

abórtus   -a m ( ọ̑ )
med.  prekinitev nosečnosti; splav 1 imela je že več abortusov ; naredili so ji abortus ; spontan, arteficialni abortus ; indikacija abortusa  zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet.  prekinitev brejosti; izvrg , zvrg

ábota   -e ž ( á )
star. nespamet , neumnost :   takšna ljubosumnost je največja abota ; človeška neumnost in abota / pooseb.  abota abotna!

áboten   -tna -o prid. ( á )
star. nespameten , neumen :   ne bodi abotna / pregnati abotne misli ; abotno početje

ábotnež   -a m ( á )
star.  aboten človek, neumnež:

ábotnica   -e ž ( á )
star.  abotna ženska, neumnica:

ábotnik   -a m ( á star.
aboten človek, neumnež:   soseda je imel za abotnika

ábotnost   -i ž ( á )
star.  lastnost abotnega človeka; nespametnost , neumnost :   pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti ; izbij ji abotnosti iz glave

ábraham   in  Ábraham -a m ( ȃ ekspr.
petdeseti rojstni dan:   praznovati abrahama ; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama  dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

ábrahamka   -e ž ( ȃ ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let:   člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki ; mladostna abrahamka

Ábrahamov   -a -o prid. ( ȃ )
rel.  nanašajoč se na Abrahama:   Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu  Judje
 
ekspr.  Abrahamova leta  starost okoli petdeset let ; ekspr.  biti v Abrahamovem naročju  mrtev, na onem svetu

ábrahamovec   -vca m ( ȃ ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let:   voščiti abrahamovcu ; srečanje abrahamovcev ; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

ábrahamovka   -e ž ( ȃ ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let:   čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah ; mladostna, živahna abrahamovka

abrakadábra   -e ž ( ȃ )
nekdaj  magična beseda, zapisana navadno na amuletu:   vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr.  nerazumljive besede, nejasno izražanje:   ne razumem njegove abrakadabre

ábranek   -nka m ( ȃ )
1. viseča cvetna mačica:   leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica:   psu binglja po trebuhu blato v abrankih

abrazíja   -e ž ( ȋ )
1. geol.  izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov:   učinkovanje abrazije
2. med.  ostrganje tkiva:   abrazija maternične sluznice

abrazíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abrazijo:   abrazijsko delovanje valov ; abrazijska obala / abrazijski instrument

abrazív   -a m ( ȋ )
metal.  material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega:   diamantni prah kot najtrši abraziv

abreviatúra   -e ž ( ȗ )
okrajšava :   ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
 
biblio.  beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk ; glasb.  ustaljen znak za skrajšan notni zapis

abrúpten   -tna -o prid. ( ȗ )
knjiž.  ki je brez zveze, odtrgan:   članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

ABS   --  in  -a  [ abẹès in abeès -êsa m ( ȅ ȇ avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila:   serijski ABS ; štirikolesni pogon z ABS-om ; prvi del zloženk:  ABS-sistem ; ABS-volan ; ABS-zavore

abscés   -a m ( ẹ̑ )
med.  lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek:   absces na vratu, v možganih

abscísa   -e ž ( ȋ )
geom.  prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu:   abscisa in ordinata

abscísen   -sna -o  ( ȋ )
pridevnik od abscisa:   abscisna os

absénca   -e ž ( ẹ̑ )
izostanek , odsotnost :   dijak ima neopravičene absence
♦ 
med.  krajša nezavest

absénčen   -čna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od absenca:

absentírati se   -am se dov. in nedov. ( ȋ )
odtegniti se, ne udeležiti se:   absentiralo se je pet odstotkov volivcev

absentízem   -zma m ( ī )
izostajanje (od dela), odsotnost:   industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju ; ugotavljanje vzrokov absentizma

absínt   -a m ( ȋ )
močna žgana pijača iz pelina in janeža:   piti absint ; čaša absinta

absolúcija   -e ž ( ú )
rel.  odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza :   dati, dobiti absolucijo

absolut   gl. absolutum

absolúten   -tna -o prid. ( ȗ )
1. popoln , vsestranski :   absoluten mir ; absolutna tišina / absolutna večina glasov  nadpolovična
2. brezpogojen , nesporen :   absoluten prvak ; absolutna premoč
3. neomejen , absolutističen :   absolutni vladar ; absolutna državna oblast
♦ 
filoz.  absolutni duh  po Heglu  zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega ; absolutna resnica  resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti ; fiz.  absolutna ničla  najnižja možna temperatura ; geogr.  absolutna višina  višina določenega kraja nad morsko gladino ; glasb.  absolutni posluh  zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov ; absolutna glasba  instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova ; gozd.  absolutna gozdna tla  tla, kjer uspeva samo gozd ; mat.  absolutna vrednost  vrednost števila ne glede na predznak ; meteor.  absolutna vlaga  množina vodne pare na 1 m 3 zraka

absolutíst   -a m ( ȋ )
1. oblastnik, ki ima vso oblast:   prosvetljeni absolutist
// ekspr.  oblasten, samovoljen človek:   doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

absolutístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na absolutizem:   absolutistični režim ; absolutistična vlada

absolutizácija   -e ž ( á )
knjiž.  pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem:   absolutizacija nauka

absolutízem   -zma m ( ī )
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek:   državni absolutizem ; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

absolutizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od absolutizirati:   odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

absolutizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem:   nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati ; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

absolútnost   -i ž ( ȗ )
knjiž.  lastnost absolutnega:   absolutnost in relativnost gibanja ; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

absolutórij   -a m ( ọ́ )
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica:   dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah:   po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

absolútum   in  absolút -a m ( ȗ )
knjiž.  kar je absolutno:   človek kot absolutum postaja gospodar narave
 
filoz.  brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

absolvènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor dokonča šolo:   absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo:   absolvent arhitekture, filozofske fakultete

absolvêntka   tudi  absolvéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki dokonča šolo:   absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo:   absolventka arhitekture

absolvêntski   tudi  absolvéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od absolvent:   absolventski večer

absolvírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. dokončati šolo:   absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli:   absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti:   svojo nalogo sem absolviral
// predelati , preštudirati :   absolvirati snov za prvi razred

absorbíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od absorbirati:   absorbiranje ogljikovega dioksida

absorbírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz.  sprejemati vase; vpijati , vsrkavati :   les absorbira vlago ; absorbirati pline, svetlobo ; pren.  industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo ; mesto je absorbiralo vse priseljence ; absorbirati znanje tujih jezikov ; to delo ga je vsega absorbiralo

absórpcija   -e ž ( ọ́ )
fiz. vpijanje , vsrkavanje :   absorpcija plinov, svetlobe, žarkov ; sposobnost absorpcije ; pren.  jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva

absorpcíjski   tudi  absórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na absorpcijo:   absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
 
elektr.  absorpcijski hladilnik  hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

absorptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
fiz.  sposoben absorbirati, vpijajoč:   absorptivna snov

absorptívnost   -i ž ( ȋ )
sposobnost za absorbiranje:   absorptivnost lesa

abstinénca   -e ž ( ẹ̑ )
odpoved čemu, zdržnost:   pospeševati, prelomiti abstinenco ; zakonska abstinenca ; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba , nesodelovanje :   abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

abstinénčen   -čna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od abstinenca:   abstinenčna politika ; abstinenčno društvo

abstinènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge:   biti, postati abstinent ; popoln, strog abstinent

abstinêntka   tudi  abstinéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge:   stroga abstinentka

abstinêntski   tudi  abstinéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od abstinent:   abstinentski časnik, kongres ; abstinentsko društvo

abstinêntstvo   tudi  abstinéntstvo -a s ( ē; ẹ̄ )
abstinenca

abstinírati   -am  tudi  abstinírati se -am se nedov. in dov. ( ȋ )
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se:   ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge ; abstinira že devet let ; ker je vozil avtomobil, je abstiniral  ni pil alkoholnih pijač

abstrahíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od abstrahirati:   zmožnost abstrahiranja

abstrahírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti:   iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti ; treba je abstrahirati napake, vplive

abstrákcija   -e ž ( á )
knjiž.  proces odmišljanja:   biti zmožen abstrakcije ; znanstvena abstrakcija ; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno:   osebe v romanu so gola abstrakcija ; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

abstrákten   -tna -o prid. , abstráktnejši  ( ȃ )
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten :   abstrakten pojem ; abstraktna predstava o nečem ; abstraktno mišljenje
 
jezikosl.  abstraktni samostalniki ; um.  abstraktno slikarstvo  slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren , nejasen :   govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

abstraktíst   -a m ( ȋ )
pristaš abstraktizma:   nekdanji realist je postal abstraktist

abstraktíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na abstrahiranje:   abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten :   abstraktiven pojem

abstraktízem   -zma m ( ī )
publ.  umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:

abstráktnež   -a m ( ȃ )
ekspr.  abstraktno misleč človek:   v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem  (O. Župančič)

abstráktnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost abstraktnega:   neživljenjska abstraktnost ; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

abstráktum   tudi  abstrákt -a m , mn.  abstrákta  s tudi  abstrákti m tudi abstráktumi m ( ȃ )
knjiž.  kar je nastalo z abstrakcijo:   njegove osebe so čisti abstraktum
 
jezikosl.  abstraktni samostalnik

abstrúzen   -zna -o prid. ( ȗ )
knjiž.  težko razumljiv, nejasen:   abstruzen predlog ; abstruzna domislica ; abstruzno izražanje

abstrúznost   -i ž ( ȗ )
knjiž.  lastnost abstruznega:   abstruznost trditve

absúrd   -a m ( ȗ )
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel:   to je pravi absurd ; privesti do absurda ; voditi v absurd ; očiten absurd / drama absurda ; psihoza absurda in groze
 
filoz.  absurd  po Camusu  dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

absúrden   -dna -o prid. ( ȗ )
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln:   absurden vzrok ; absurdna meja ; absurdna trditev ; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden  nemogoč, neverjeten

absúrdnost   -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost absurdnega:   absurdnost situacije, življenja ; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd :   privesti stvar do absurdnosti

abulíja   -e ž ( ȋ )
psiht.  bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:

abundánca   -e ž ( ȃ )
zelo velika množina česa; obilje , preobilje :   abundanca dobrih stvari
 
bot.  količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

abundánten   -tna -o  ( ȃ )
pridevnik od abundanca:   abundantno potenje

abuzíven   -vna -o  ( ȋ )
pridevnik od abuzus:   abuzivno uživanje uspaval

abúzus   -a m ( ȗ )
knjiž. zloraba :   abuzus položaja
// čezmerno uživanje:   abuzus alkohola, nikotina

a cappella   --  [ akapéla v prid. rabi ( ẹ̑ )
glasb.  ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave:   a cappella skladba

accelerando   [ ačelerándo prisl. ( ȃ )
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

accidens   -a  [ ákcidens m ( ȃ )
akcidenca

acétaldehíd   -a m ( ẹ̑-ȋ )
kem.  aldehid ocetne kisline; etanal :   v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid

acetát   -a m ( ȃ )
kem.  sol ocetne kisline ali njen ester:   natrijev acetat ; topnost acetatov v vodi
// trg.  tkanina iz acetatnih vlaken:   acetat za prevleko dežnikov

acetáten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na acetat:   acetatna celuloza
 
tekst.  acetatno vlakno

acetíl   -a m ( ȋ )
kem.  radikal ocetne kisline:

acetilén 1   -a m ( ẹ̑ )
kem.  gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode:   svetilka na acetilen ; varjenje z acetilenom in kisikom

acetílen 2   -lna -o  ( ȋ )
pridevnik od acetil:   acetilna celuloza ; acetilna skupina

acetilénka   -e ž ( ẹ̑ )
svetilka na acetilen:   svetiti si z acetilenko ; bela svetloba acetilenk

acetilénski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na acetilen:   acetilenski gorilnik, razvijalec ; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje

acetílsalicílen   -lna -o prid. ( ȋ-ȋ )
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina   zdravilo proti prehladu in bolečinam:

acetón   -a m ( ọ̑ )
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti:   odstraniti lak z nohtov z acetonom ; raztopljen v acetonu ; močen duh po acetonu / aceton v krvi  pri diabetikih

acetónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aceton:   acetonska raztopina / acetonska astma  astma zaradi vdihavanja hlapov acetona

acid   -a  [ êsid- m ( ȇ )
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu:   združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije:   acid in druga mamila ; v prid. rabi:  acid house ; acid jazz ; acid rock

acíden   -dna -o prid. ( ȋ )
kem.  ki tvori z bazo 2 sol; kisel :   acidna raztopina
 
agr.  acidna tla ; med.  acidni želodčni sok

acídnost   -i ž ( ȋ )
kem.  lastnost acidne snovi; kislost :   acidnost galunove raztopine
 
agr.  acidnost tal ; med.  določati acidnost želodčnega soka

acidofílen   -lna -o prid. ( ȋ )
bot.  ki raste na kislih tleh:   acidofilna rastlina
 
kem.  ki se obarva s kislimi barvili

acidóza   -e ž ( ọ̑ )
med.  zastrupitev s kislimi snovmi:   umreti za acidozo

àcíkličen   -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki se ne pojavlja v ciklih:   aciklični pojavi
 
kem.  aciklične spojine  spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi

a conto   in  a kónto  [ akónto prisl. ( ọ̑ )
ekon.  na račun:   plačati a conto

acrylan   gl. akrilan

ačìh   medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju:   ačih, ačih! je kihal

àd   prisl. ( ȁ )
knjiž.  glede na, k:   pripombe ad 1 ; ad čl. 2 zakona

ad acta   [ adákta prisl. ( ȃ )
pravn.  k spisom v arhiv:   dati spis ad acta ; pren.  stvar je ad acta

adagio   [ adádžo prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi :   igrati adagio

adamít   -a m ( ȋ )
rel.  pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:

Ádamov   in  Adámov -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
rel.  nanašajoč se na Adama:   Adamova žena Eva
● 
šalj.  bil je v Adamovem kostumu  nag, gol ; tudi on je Adamov sin  navaden človek z vsemi slabostmi ; Adamovo jabolko  in  adamovo jabolko  vidna hrustančna izboklina na moškem vratu

ádamovec   in  adámovec -vca m ( ȃ; ȃ )
zastar.  Adamovo jabolko:

adaptabílen   -lna -o prid. ( ȋ )
ki se lahko adaptira, prilagodljiv:   adaptabilen organ

adaptabílnost   -i ž ( ȋ )
sposobnost za adaptacijo:   adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja

adaptácija   -e ž ( á )
1. preureditev , prenovitev :   adaptacija starih zgradb ; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba , predelava :   radijska adaptacija teksta ; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž.  prilagoditev okolju:   adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije ; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije

adaptacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adaptacijo:   gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo

adápter 1   -ja m ( ā )
teh.  priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav:   brezžični, električni, stični adapter ; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje ; adapter za plošče  h kameri za zvite filme

adaptêr 2   -ja m ( ȇ )
kdor adaptira:   adapterja nista upoštevala filmske dinamike

adaptírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. preurediti , prenoviti :   lokale so ustrezno adaptirali ; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti 1 , predelati :   adaptirati scenarij
2. prilagoditi , prilagajati :   adaptirati organe na spremenjeno okolje ; adaptirati se na novi delovni sistem

adekvát   -a m ( ȃ )
knjiž.  kar je enakovredno, ustrezno:   najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat

adekváten   -tna -o prid. , adekvátnejši  ( ȃ )
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se:   najti adekvaten izraz ; truditi se za adekvaten prevod ; dati vsebini adekvatno obliko ; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema

adekvátnost   -i ž ( ȃ )
ustreznost , enakovrednost , ujemanje :   truditi se za adekvatnost izraza ; gre za adekvatnost s predpisom

adenóm   -a m ( ọ̑ )
med.  žlezna bula:   adenom ščitnice

adépt   -a m ( ẹ̑ knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo:   muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno ; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije:   adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti

adherénten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
med. sprijet , zlepljen , zraščen :   adherentna pljučna mrena

adhezíja   -e ž ( ȋ )
fiz.  sila, ki privlači molekule različnih snovi:   adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ 
med.  bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina

adhezíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo:   adhezijska sila
 
žel.  adhezijska lokomotiva  lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice ; adhezijska teža  sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir

adhezíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adhezijo:   adhezivni proces / adhezivna mast  mast za mazanje transmisijskih jermenov

adhezívnost   -i ž ( ȋ )
fiz.  sposobnost za adhezijo:

ad hoc   [ athók tudi athòk prisl. ( ọ̑; ȍ )
knjiž.  posebej za ta primer, v ta namen:   ad hoc imenovana komisija ; v prid. rabi:  ad hoc sestanek

adiabáta   -e ž ( ȃ )
fiz.  krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:

adiabáten   -tna -o prid. ( ȃ )
fiz.  neprehoden za toploto:   adiabatni sistem

adiabátičen   -čna -o prid. ( á )
fiz. adiabaten

adícija   -e ž ( í )
mat. seštevanje :   adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje , sestavljanje :   ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ 
kem.  vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin

adicíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adicijo:   adicijski stroj / adicijska reakcija

ádidaska   -e ž ( ȃ nav. mn., pog.
športni copat:   nositi adidaske ; obuti ponošene adidaske ; trenirka in adidaske

adíjo   medm. ( ȋ )
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom:   no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr.  adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo ; zameriš se mu in potem adijo služba
 
Ameriki je rekel za zmerom adijo  jo je zapustil ; izplačaš ga in adijo  si se ga znebil ; sam.:  Daj mi roko in lep adijo!  (I. Cankar)

ad infinítum   prisl. ( ȋ )
knjiž.  brez konca in kraja, v neskončnost:   odlašati ad infinitum ; in tako naprej ad infinitum

adíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od adirati:

adírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
mat. seštevati :   adirati števila
♦ 
kem.  vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin

aditív   -a m ( ȋ kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo:   dodajanje aditivov ; dovoljena, priporočena količina aditivov

aditíven   -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž.  ki se dodaja:   aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ 
mat.  aditivna konstanta  konstanta, ki se prišteje

ádjektiv   -a m ( ȃ )
jezikosl. pridevnik

ádjektiven   -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. pridevniški :   adjektivni atribut

adjektivizácija   -e ž ( á )
jezikosl.  proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:

adjektivizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl.  dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:

adjúnkt   -a m ( ȗ )
nekdaj  pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav:   gozdarski, sodni adjunkt

adjustíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od adjustirati:   adjustiranje in pakiranje blaga

adjustírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti:   adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado

adjutánt   -a m ( ā á )
v nekaterih državah  oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik:   generalov adjutant / adjutant polka

adjutántski   -a -o  ( ā )
pridevnik od adjutant, pribočniški:   adjutantske obveznosti

adjutantúra   -e ž ( ȗ )
v nekaterih državah  adjutantski urad:

adjútum   -a m ( ȗ )
nekdaj  plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju:   adjutum v znesku 300 goldinarjev

adjuvánten   -tna -o prid. ( ȃ med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost:   adjuvantna terapija ; adjuvantno zdravljenje

adlátus   -a m ( ȃ )
nekdaj  pomočnik višjih uslužbencev:   ministrov adlatus ; pren.  kritik in njegov adlatus

ad líbitum   prisl. ( ȋ )
knjiž.  po želji, poljubno:   pijača je ad libitum
 
glasb.  izvajati skladbo ad libitum

adligát   -a m ( ȃ )
biblio.  kar je privezano h knjigi, privezek:   prvi, drugi adligat

administrácija   -e ž ( á )
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje , uprava :   državna administracija ; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije  organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje:   vso administracijo vodi tajnica ; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje:   šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike  izvršni organ, vlada:   ameriška administracija je napovedala nove sankcije

administracíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od administracija:   administracijsko delo

administratíva   -e ž ( ȋ )
organ za vodenje upravnih poslov; administracija :   to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje:   iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa

administratívec   -vca m ( ȋ )
pog.  upravni uslužbenec:   delavci in administrativci

administratíven   -vna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven:   zmanjšati administrativni aparat ; administrativna razdelitev na občine ; administrativno-operativni organi
// nav. slabš.  določen z uradnim odlokom:   z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili ; administrativno planiranje
 
zgod.  administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški:   opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj ; dveletna administrativna šola

administrátor   -ja m ( ȃ )
1. kdor upravlja; upravnik , upravitelj :   administrator premoženja
// rač.  kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum:   administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator ; administrator foruma
 
rel.  apostolski administrator  upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec:   v pisarni sta potrebna še dva administratorja

administrátorka   -e ž ( ȃ )
1. nižja pisarniška uslužbenka:   sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence ; delovno mesto administratorke
2. rač.  ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum:   administratorka informacijskega sistema

administrátorski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na administratorje:   administratorski posli / rač.  administratorski dostop, račun

administrátorstvo   -a s ( ȃ )
upravništvo , upraviteljstvo :   čas njegovega administratorstva je potekel

administratúra   -e ž ( ȗ )
rel., v zvezi apostolska administratura   škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:

administríranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od administrirati:   zmanjšati pretirano administriranje ; administriranje projekta ; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika ; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov

administrírati   -am nedov. ( ȋ )
upravljati :   administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač.  upravljati računalniški sistem ali spletni forum:   operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije ; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik

admirál   -a m ( ȃ )
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina:   admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel:   pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool.  velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta:   admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali

admiralitéta   -e ž ( ẹ̑ )
v nekaterih državah  vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice:   britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto  pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali:   vsa admiraliteta in generaliteta

admirálski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na admirale:   admiralski čin ; admiralska uniforma / admiralski zbor
 
navt.  admiralsko sidro  sidro s preklopno železno prečko ; voj.  admiralska ladja  ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom

admirálstvo   -a s ( ȃ )
1. čin ali služba admirala:   ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah  vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta :   britansko admiralstvo

adnéks   -a m ( ẹ̑ )
med.  kar se drži česa, privesek:   maternični adneksi

adnotácija   -e ž ( á )
pravn.  vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:

ad oculos   [ adókulos prisl. ( ọ̑ )
knjiž.  nazorno, otipljivo jasno:   ad oculos demonstrirati

adolescénca   -e ž ( ẹ̑ )
ped.  doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba:   izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence

adolescénčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški:   adolescenčna doba / adolescenčno sodišče

adolescènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
ped.  kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik:   psihični razvoj adolescentov

adónis   -a m ( ọ̑ )
knjiž., ekspr.  zelo lep mladenič, lepotec:   bil je pravi adonis / iron.  menda se ima za adonisa

adópcija   -e ž ( ọ́ )
posvojitev

adoptánt   -a m ( ā á )
kdor koga posvoji; posvojitelj :   adoptant in adoptiranec

adoptíranec   -nca m ( ȋ )
kdor je posvojen; posvojenec

adoptíranje   -a s ( ȋ )
posvojitev :   ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice ; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav

adoptírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti :   želel je tega otroka adoptirati ; pren.  domačini priseljencev niso adoptirali

adoptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance:   adoptivni oče ; njegov adoptivni sin

adorácija   -e ž ( á )
rel.  češčenje Boga:   pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo

adráš   -a m ( á )
bot.  hrast z zimzelenimi listi; črnika

adréma   -e ž ( ẹ̑ )
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil:   svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi ; adrema novinarjev

adrenalín   -a m ( ȋ )
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti:   pogrešati adrenalin pri delu ; tekmovalni adrenalin ; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med.  hormon nadledvične žleze:   adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

adrenalínec   -nca m ( ȋ )
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti:   ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem ; kolesarske steze za družine in adrenalince

adrenalínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na adrenalin:   adrenalinski šport ; adrenalinska disciplina ; adrenalinska vožnja ; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park  urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
 
med.  adrenalinske žleze

adrésa   -e ž ( ẹ̑ star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov :   napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica:   pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah  pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:

adresánt   -a m ( ā á )
kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj

adresár   -ja m ( á )
seznam naslovov, imenik:   poiskati naslov v adresarju ; gospodarski adresar ; adresar mesta Ljubljane

adresát   -a m ( ȃ )
prejemnik pošiljke, naslovljenec:   adresat pisma ni prejel

adréselj   -slja m ( ẹ́ )
nar. dresen 1 :

adrésen   -sna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na adreso:   adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu

adresírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti :   adresirati pismo ; pren.  svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi

ádrica   -e ž ( ā )
nar. koroško ruta 1 , rutica 1 na glavi je imela židano adrico

ádrija   -e ž ( ā )
tekst.  drobno valovita tkanina iz česane volne:   črn smoking iz adrije

adrijánski   -a -o prid. ( ȃ )
zastar. jadranski :   sinje adrijansko morje

adsorbènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
fiz.  adsorpcijsko sredstvo:   kot adsorbent se uporablja živalsko oglje

adsorbíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od adsorbirati:

adsorbírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
fiz.  zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini:   črna platina adsorbira kisik

adsórpcija   -e ž ( ọ́ )
fiz.  zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi:   adsorpcija plinov na kovini

adsorpcíjski   tudi  adsórpcijski -a -o prid. ( ȋ; ọ́ )
nanašajoč se na adsorpcijo:   adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza

adsorptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
fiz.  sposoben adsorbirati:   adsorptivne snovi

adsorptívnost   -i ž ( ȋ )
fiz.  sposobnost za adsorbiranje:   adsorptivnost lesa

adstrát   -a m ( ȃ )
jezikosl.  prvine sosednjega jezika v danem jeziku:   romanski adstrat v slovenskem jeziku

adstríngens   -a m ( ȋ )
farm.  snov, ki zožuje površinske krvne žilice:   galun, tanin sta adstringensa

adulár   -ja m ( ȃ )
min.  kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:

adút   -a m ( ȗ )
1. igr.  klicana barva pri kartanju, ki jemlje:   na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh:   te besede so bile njen zadnji adut ; imam v rokah še močen adut ; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti:   ta igralec je glavni adut moštva ; skriti adut

adútinja   -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti:   domača adutinja ; glavna adutinja ; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu

adútka   -e ž ( ȗ )
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti:   reprezentanca ima adutko med mladinkami ; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico

advènt   -ênta m , mest. ed. tudi  advéntu  ( ȅ é )
rel.  štirje tedni pred božičem:   zadnja nedelja v adventu

advênten   tudi  advénten -tna -o prid. ( ē; ẹ̑ )
nanašajoč se na advent:   adventni čas ; prva adventna nedelja / adventne pesmi

adventíst   -a m ( ȋ )
pripadnik adventizma:

adventístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na adventiste:   adventistični nauki

adventístka   -e ž ( ȋ )
pripadnica adventizma:

adventíven   -vna -o prid. ( ȋ )
bot.  ki zraste iz starega tkiva, nadomesten:   adventivni poganjek, popek ; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro  zaneseno, priseljeno od drugod

adventízem   -zma m ( ī )
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa:   pripadniki adventizma

advêrb   -a m ( ȇ )
jezikosl. prislov :   adverb časa, kraja

adverbiálen   -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. prisloven :   adverbialno določilo

adverzatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nasproten , nasprotujoč :   adverzativna mnenja
 
jezikosl.  adverzativno priredje  protivno priredje

advokát   -a m ( ȃ )
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik :   izročiti zadevo advokatu ; posvetovati se z advokatom / pog.:  dal jo bo advokatu  vložil bo tožbo proti njej ; vzeti si advokata
// ekspr.  kdor govori komu v prid, zagovornik:   ne bom ti za advokata / advokati starega sistema

advokátinja   -e ž ( ȃ )
odvetnica :   kot advokatinja je branila političnega zapornika

advokátka   -e ž ( ȃ )
odvetnica :   advokatka na področju človekovih pravic

advokátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na advokate; odvetniški :   advokatski posli ; advokatska pisarna

advokatúra   -e ž ( ȗ )
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo:   posvetiti se advokaturi ; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

aero...   ali  aêro...  in  áero...  prvi del zloženk  ( ȇ; ȃ )
1. nanašajoč se na zrak:   aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo:   aerodrom, aeronavtika / aerovlek  in  aero vlek

aeróben   -bna -o prid. ( ọ̑ )
biol.  ki za življenje potrebuje prosti kisik:   aerobne bakterije / aerobno dihanje

aeróbičen   -čna -o prid. ( ọ̄ )
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu:   aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja ; aerobična vadba, vaja

aeróbika   -e ž ( ọ̄ )
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju:   ukvarjati se z aerobiko ; vaditelj aerobike

aerobióza   -e ž ( ọ̑ )
biol.  pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:

aêrodinámičen   in  áerodinámičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerodinamiko:   aerodinamični izkoristek ; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor:   aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih ; aerodinamične linije letala ; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámika   in  áerodinámika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o gibanju plinov in teles v njih:

aerodróm   -a m ( ọ̑ )
prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče :   civilni, vojaški aerodrom

aerodrómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aerodrom; letališki :   aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik

aerofág   -a m ( ȃ )
med., vet.  človek ali žival, ki ima aerofagijo:

aerofagíja   -e ž ( ȋ )
med., vet.  bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:

aêrofotografíja   in  áerofotografíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
fotografiranje iz zraka:   aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:

aêrofotogrametríja   in  áerofotogrametríja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
geod.  fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov:   aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem:   razvoj aerofotogrametrije

aerogén   -a -o prid. ( ẹ̑ med.
ki se širi po zraku:   aerogeni prenos okužb ; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu

aêrohidroplán   in  áerohidroplán -a m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:

aêroklúb   in  áeroklúb -a m ( ȇ-ȗ; ȃ-ȗ )
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva:   biti član aerokluba

aêrolínija   in  áerolínija -e ž ( ȇ-í; ȃ-í )
redna proga za letalski promet:   odpreti novo aerolinijo

aerolít   -a m ( ȋ )
petr.  zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:

aerologíja   -e ž ( ȋ )
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:

aerolóški   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od aerologija:   aerološka opazovanja

aêromeháničen   in  áeromeháničen -čna -o  ( ȇ-á; ȃ-á )
pridevnik od aeromehanika:   aeromehanični zakoni

aêromehánika   in  áeromehánika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o silah in gibanju plinov:

aerométer   -tra m ( ẹ̄ )
fiz.  priprava za merjenje teže in gostote plinov:

aêromíting   in  áeromíting -a m ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva:   na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov

aeronávt   -a m ( ȃ )
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:

aeronávtičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski:   aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija

aeronávtika   -e ž ( á )
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo:   uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:

aeroplán   -a m ( ȃ )
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo :   aeroplan se dvigne, kroži ; dvomotorni aeroplan ; ropot aeroplana

aeroplánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na aeroplan; letalski :   aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja

aêroposnétek   in  áeroposnétek  in  aêro posnétek  in  áero posnétek -tka m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
fotografski posnetek iz zraka:

aêrosnémanje   -a s ( ȇ-ẹ̑ )
snemanje iz zraka:   izvedli so barvno aerosnemanje ; pridobivati podatke z aerosnemanjem

aerosól   -a m ( ọ̑ )
1. kem.  v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov:   dim je aerosol
2. med.  zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:

aerostát   -a m ( ȃ )
aer.  z lahkim plinom napolnjeno telo; balon , zrakoplov :   dvigniti se v stratosfero z aerostatom

aêrostátičen   in  áerostátičen -čna -o prid. ( ȇ-á; ȃ-á )
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko:   aerostatični pritisk ; pionir aerostatične dejavnosti

aêrostátika   in  áerostátika -e ž ( ȇ-á; ȃ-á )
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih:   aerostatika in aerodinamika

aêrotáksi   in  áerotáksi -ja m ( ȇ-ȃ; ȃ-ȃ )
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze:   pripeljati se z aerotaksijem ; športna letala uporabljajo kot aerotaksije ; v prid. rabi:  podjetje je uvedlo aerotaksi službo

aêroterapíja   in  áeroterapíja -e ž ( ȇ-ȋ; ȃ-ȋ )
med.  zdravljenje z zrakom:

aêrotranspórt   in  áerotranspórt -a m ( ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑ )
prevoz z letali:   razvoj aerotransporta

aêrovlék   in  áerovlék  in  aêro vlék  in  áero vlék -a m ( ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑ )
aer.  dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom:   letalo, primerno za aerovlek

afazíja   -e ž ( ȋ )
med.  izguba sposobnosti govorjenja:

àfebrílen   -lna -o prid. ( ȁ-ȋ )
med.  ki je brez vročine:   afebrilni bolnik

afékcija   -e ž ( ẹ́ )
knjiž.  telesno ali duševno vzdraženje:   ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ 
med.  kožna afekcija  kožno obolenje

afékt   -a m ( ẹ̑ )
zelo močno, a kratkotrajno čustvo:   izzvati afekt ; to je rekel, storil v afektu ; silovit afekt ; je človek afektov
♦ 
med.  primarni afekt  prva bolezenska sprememba

afektácija   -e ž ( á )
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje:   to je le poza in afektacija ; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije  afektiranosti

afektíran   -a -o prid. ( ȋ )
nenaraven , izumetničen :   ta človek je zelo afektiran ; govoriti z afektiranim glasom ; afektirana ženska ; njeno afektirano govorjenje in vedenje

afektíranost   -i ž ( ȋ )
lastnost afektiranega človeka; nenaravnost , izumetničenost :   njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju ; modna afektiranost

afektíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na afekt:   afektivni zločinci / afektivna reakcija ; afektivno dejanje ; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez

afektívnost   -i ž ( ȋ )
lastnost afektivnega človeka:   njegova močna afektivnost / afektivnost stila

afélij   -a m ( ẹ́ )
astron.  od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:

afêra   -e ž ( ȇ )
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek:   bil je zapleten v neko afero ; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr.  iz te malenkosti je nastala cela afera

aferáštvo   -a s ( ȃ ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer:   očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb

aferéza   -e ž ( ẹ̑ )
jezikosl.  opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:

aferíst   -a m ( ȋ )
knjiž.  kdor išče, povzroča afere:   bil je pustolovec in aferist

afežêjevka   -e ž ( ȇ )
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:

afgáni   -ja m ( ȃ )
denarna enota Afganistana:   delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah

aficírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  škodljivo vplivati na kaj, prizadeti:   njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi

àfigurálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten , brezpredmeten , abstrakten

afiliácija   -e ž ( á )
ekon.  pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju:   afiliacija banke

afiliírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
ekon. pridružiti , pripojiti :   komunalno banko afiliirati k narodni

afín   -a -o prid. ( ȋ )
geom.  ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja:   afini liki

afinitéta   -e ž ( ẹ̑ )
1. podobnost , sorodnost :   med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta ; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje , naklonjenost :   čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem.  sila, ki veže atome v molekule:   majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika  se z njim rade spajajo ; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ 
geom.  lastnost afino povezanih tvorb

afinitéten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na afiniteto:   afinitetna osnova / afinitetna sila

afínost   -i ž ( ȋ )
geom.  lastnost afino povezanih tvorb:   afinost geometričnih tvorb

afirmácija   -e ž ( á )
uveljavitev , utrditev , potrditev :   prvo mesto je za igralca velika afirmacija ; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo ; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma ; kulturna, politična, umetniška afirmacija ; družabna, mednarodna afirmacija ; afirmacija na mednarodnem torišču ; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija  trditev

afirmatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na afirmacijo:   afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor  trdilen, pritrdilen
 
filoz.  afirmativna sodba ; jezikosl.  afirmativni stavki  trdilni stavki

afirmíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od afirmirati:   različne oblike človekovega afirmiranja v družbi

afirmírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
uveljaviti , utrditi , potrditi :   zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime ; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec ; afirmirati se pred svetom  doseči priznanje

afišírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
zastar.  pritrditi, izobesiti lepak:   razglas so afiširali po vseh postajah

áfna   -e ž ( á )
1. pog. opica :   afne skačejo po drevesih
// slabš.  človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska:   to je šele afna
2. rač.  znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene:   napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova ; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● 
pog.  že spet afne gunca  dela ali govori kaj šaljivega

afnáti se   -ám se nedov. ( á ȃ )
pog.  nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti:   očital ji je, da se afna

afoníja   -e ž ( ȋ )
med.  manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost:   popolna afonija

aforíst   -a m ( ȋ )
kdor piše, uporablja aforizme:   bil je lirik, esejist in aforist

aforístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na aforizme:   aforistični stil ; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina

aforístičnost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost aforističnega:   aforističnost sloga

aforízem   -zma m ( ī )
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek:   avtor rad uporablja aforizme ; splošno znani aforizmi ; aforizmi o prijateljstvu ; aforizmi v verzih

afrík   -a m ( ȋ )
obrt.  morska trava:   trodelna žimnica z afrikom

afrikanístika   -e ž ( í )
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:

afrikanizácija   -e ž ( á )
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov:   afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki ; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom«  za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš.  prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko:   zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev:   nevarnost afrikanizacije Evrope ; afrikanizacija in islamizacija

afrikánski   -a -o prid. ( ȃ )
star. afriški :   afrikanska puščava

afrikánščina   -e ž ( ȃ )
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike:   govoriti afrikanščino ; v šolah poučujejo v afrikanščini

afrikáta   -e ž ( ȃ )
jezikosl.  iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas:

áfriški   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Afriko:   afriška celina / afriške države / publ.  afriški vrh  sestanek šefov afriških držav
 
zool.  afriški slon

áfro...   prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin:   afropop  in  afro pop, afroritmi  in  afro ritmi, afropričeska  in  afro pričeska

áfroamêriški   -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
nanašajoč se na Američane afriškega rodu:   pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura

afrodíziak   tudi  afrodizíak -a m ( ȋ; ȋ )
med.  sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo:   zaužiti afrodiziak

afrónt   -a m ( ọ̑ )
oster nastop proti komu; napad , nasprotovanje :   polemičen afront ; afront proti predstojnikom / prenesti afront

áfropòp   -ôpa m ( ȃ-ȍ ȃ-ó )
afriška pop glasba:   rad posluša afropop ; v prid. rabi:  afropop stil

áfta   -e ž ( ȃ )
nav. mn.  belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici:   zdravljenje aft

ága   -e  tudi  -a m ( ȃ )
v fevdalni Turčiji  nižji vojaški ali civilni oblastnik:   zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe  Hasan aga

àgalakcíja   in  àgalaktíja -e ž ( ȁ-ȋ )
med., vet.  manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:

agapánt   -a m ( ā )
vrtn.  okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus:

agápe   in  agápa -e ž ( ȃ rel.
1. brezpogojna, nesebična, razdajajoča se ljubezen:   krščanska agape / božja agape
2. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih:

ágar   -ja m ( ȃ )
biol., kem.  želatina iz morskih alg:   izdelovati agar
 
biol.  gojišče za mikrobe

ágarágar   -ja m ( ȃ-ȃ )
biol., kem.  želatina iz morskih alg; agar

agáva   -e ž ( ȃ )
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi:   ob cesti so rasle palme in agave

agéncija   in  agencíja -e ž ( ẹ́; ȋ )
1. podjetje, ki opravlja posredniške posle:   pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo ; avtorska agencija  ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2. obveščevalni, poročevalski urad:   agencija poroča ; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Reuters, Tanjug

agencíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na agencijo:   agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji

agénda   -e ž ( ẹ̑ )
1. seznam opravil kake dejavnosti:   agenda zmanjševanja jedrske oborožitve / na agendi srečanja bo tudi politična reforma
2. nav. mn. poslovanje , posli :   seznanil se je z državnimi agendami ; agende oblasti
3. zastar. zapisnik , dnevnik :   šolska agenda
♦ 
rel.  protestantski cerkveni obrednik

ágens   -a m ( ȃ )
kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo:   kulturni delavci so bili tudi politični agens ; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor 1 , činitelj , dejavnik :   bolezni lahko povzročijo psihični agensi

agènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik:   zavarovalniški  ali  zavarovalni agent ; modni, turistični, športni agent / prodajni agent  kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu:   izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov:   borzni agent ; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe:   oba agenta sta prisluškovala pogovoru ; policijski, tajni agent ; agent v civilu ; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent ; agent provokator

agêntinja   tudi  agéntinja -e ž ( é; ẹ̄ )
agentka

agêntka   tudi  agéntka -e ž ( ē; ẹ̄ )
1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica:   zavarovalniška  ali  zavarovalna agentka ; literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka  ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// samostojna posredovalka poslov:   nepremičninska agentka
2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe:   tajna agentka ; posebna agentka / dvojna agentka

agêntovski   tudi  agéntovski -a -o prid. ( é; ẹ́ )
agentski

agêntski   tudi  agéntski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na agente:   agentski zaslužek / agentsko delovanje

agentúra   -e ž ( ȗ )
1. star.  podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija :   imeli so agenturo in špedicijo ; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov:   trgovska agentura mu dobro nese ; zavarovalna agentura
2. obveščevalni, poročevalski urad:   časopisna, medijska agentura ; politična agentura
3. slabš.  tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje:   oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi

agílen   -lna -o prid. , agílnejši  ( ȋ )
delaven , prizadeven :   agilen član društva ; bili smo premalo agilni

agíliti   in  agility -ja  [ agíliti m ( ȋ )
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire:   tekmovanje psov v agilitiju ; strokovna komisija za agiliti

agílnost   -i ž ( ȋ )
lastnost agilnega človeka:   izredna agilnost vseh članov društva

agírati   -am nedov. ( ȋ knjiž.
1. delovati , delati :   ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
2. igrati , nastopati :   igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati , gestikulirati :   agirati z rokami

agitácija   -e ž ( á )
pridobivanje koga za kaj:   vnela se je živahna agitacija ; razvili so močno agitacijo ; politična, volilna agitacija ; agitacija za delovne brigade ; agitacija med delavci

agitacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od agitacija:   agitacijski govor ; agitacijska kampanja ; agitacijsko delo, sredstvo

agitátor   -ja m ( ȃ )
kdor agitira:   agitatorji so nabirali glasove za volitve ; politični, volilni agitator ; biti agitator za novo zakonodajo
♦ 
teh.  priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi

agitatóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
star. agitatorski :   agitatorična dejavnost

agitátorka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki agitira:   bila je zavzeta politična agitatorka

agitátorski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo:   agitatorski nastop ; agitatorske tendence
♦ 
teh.  agitatorski pralnik  pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo

agitátorstvo   -a s ( ȃ )
dejavnost agitatorjev:   vpliv agitatorstva

agitíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od agitirati:   agitiranje za kandidata

agitírati   -am nedov. ( ȋ )
pridobivati koga za kaj:   agitirati za stranko / agitirati za kandidata ; agitirati pri volitvah ; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu

agítka   -e ž ( ȋ )
pog.  agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra:   film je naivna agitka ; igrali so sovjetske agitke ; igra se ob koncu sprevrže v agitko ; politična agitka
// zastar.  priložnostna kulturniška skupina:   za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke

agítpróp   -a m ( ȋ-ọ̑ )
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945  agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij:   prevzel je agitprop ; član agitpropa

agítprópovec   -vca m ( ȋ-ọ̑ )
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945  kdor dela v agitpropu:   zbrali so se vsi agitpropovci

agítprópovski   -a -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop:   agitpropovska igralska skupina ; agitpropovski značaj njegovega delovanja

aglomerácija   -e ž ( á )
1. kopičenje , strnjevanje , združevanje :   industrijska aglomeracija ; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju ; aglomeracija prebivalstva
2. urb.  naselbinska enota:   zasnovati aglomeracijo turističnih objektov ; vas ni več homogena socialna aglomeracija ; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ 
metal.  obrat za pripravljanje rude

aglomerát   -a m ( ȃ )
petr.  kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin:   aglomerat in konglomerat ; pren.  aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti ; aglomerat narodnosti

aglomerírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
nakopičiti , strniti :   aglomerirati prebivalstvo

aglutinácija   -e ž ( á )
1. med. sprijemanje , zlepljanje :   krvna aglutinacija ; aglutinacija celic
2. jezikosl.  tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon:

aglutinacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aglutinacijo:   aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki

aglutinát   -a m ( ȃ )
med. sprimek , zlepek :   aglutinat celic

aglutinatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
med.  sposoben aglutinirati:

aglutinín   -a m ( ȋ )
med.  snov, ki povzroča zlepljanje:   aglutinini zlepljajo celice

aglutinírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
med. sprijeti , zlepiti :   serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo  se sprimejo, zlepijo

agnát   -a m ( ȃ )
pravn.  krvni sorodnik po očetovi strani:

agnátski   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od agnat:   agnatske pravice ; agnatsko sorodstvo

agnoscírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  ugotoviti istovetnost, prepoznati:   agnoscirati osumljenca ; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva  spoznamo, priznamo

agnosticízem   -zma m ( ī )
filoz.  nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju:   izpovedovati agnosticizem ; filozofski agnosticizem

agnóstičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem:   agnostični nauk ; njegovo agnostično stališče
♦ 
med.  agnostična motnja  agnozija

agnóstik   -a m ( ọ́ )
pristaš agnosticizma:   bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik

agnozíja   -e ž ( ȋ )
psiht.  nesposobnost za spoznavanje zaznav:   optična agnozija

agógičen   -čna -o  ( ọ́ )
pridevnik od agogika:   učinek agogičnih kontrastov

agógika   -e ž ( ọ́ )
glasb.  spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju:   smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje

agón   -a m ( ọ̑ )
pri starih Grkih  tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih:   gimnični, muzični agoni ; pren., knjiž.  dramatično dogajanje kot agon moralnih moči

agonálen 1   -lna -o  ( ȃ )
pridevnik od agonija:   agonalni stadij bolezni

agonálen 2   -lna -o  ( ȃ )
pridevnik od agon:   agonalne prireditve

agoníja   -e ž ( ȋ )
smrtni boj, umiranje:   v kratkem bo nastopila agonija ; agonija traja že več ur ; bolnik je v agoniji ; pren.  stari svet je bil v agoniji ; družbena agonija

agoníst   -a m ( ȋ farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu:   metadon je agonist heroina ; beta agonist ; dolgo delujoči agonist

agóra   -e  tudi  agorá -- ž ( ọ̑; ȃ )
pri starih Grkih  glavni trg mesta:   politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori

agorafobíja   -e ž ( ȋ )
psiht.  bolezenski strah pred odprtim prostorom:

ágov   -a -o  ( ȃ )
svojilni pridevnik od aga:

agráfa   -e ž ( ȃ )
knjiž.  sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras:   speti obleko z agrafo ; nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov

agrárec   -rca m ( ȃ knjiž.
1. lastnik (velike) zemljiške posesti:   bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce  poljedelce
2. v nekaterih državah  član agrarne stranke:

agráren   -rna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski , poljedelski :   agrarni proizvodi ; agrarna dežela, družba ; agrarno-industrijske države ; agrarna ekonomika, politika ; agrarne panoge / agrarna stranka
2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški:   agrarna kriza ; agrarna skupnost ; rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent  v socializmu  interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje ; agrarni maksimum  največja dovoljena zemljiška lastnina ; agrarna reforma  razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo

agrarizácija   -e ž ( á )
večanje vloge kmetijstva:

agrarízem   -zma m ( ī )
ekon.  kmetijska usmerjenost gospodarske politike:   industrializem in agrarizem

agrárnopolítičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na agrarno politiko:   agrarnopolitični program, ukrep

ágras   -a m ( á )
bot.  gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja :   na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez

agregácija   -e ž ( á )
knjiž. združitev , spojitev , kopičenje :   gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva

agregát   -a m ( ȃ )
1. teh.  več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto:   montirati agregat ; električni, turbinski, varilni agregat ; agregat za relejno postajo ; obratovanje agregatov hidrocentrale
2. petr.  skupek približno enako velikih zrn:   gručav agregat ; kristalni agregat ; pren.  družbeni agregat ; država ni samo agregat več pokrajin

agregáten   -tna -o prid. ( ȃ )
1. fiz., kem., v zvezi s stanje   nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja:   trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat:   agregatni stroji

agregírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. združiti , spojiti , nakopičiti

agremá   -ja  in  agrement -a  [ agremá -ja m ( ȃ )
privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika:   vlada je dala agrema za novega poslanika

agresíja   -e ž ( ȋ )
1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad:   izvesti, izvršiti agresijo ; obsoditi fašistično agresijo ; narod se je uprl agresiji na Slovenijo ; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije ; odgovoriti na agresijo proti suvereni državi ; biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija
2. nasilje :   potlačena, prikrita agresija ; verbalna agresija med mladimi, učenci ; agresija nad ženskami in otroki ; dramatični, impulzivni izbruhi agresije ; pomirjanje agresije

agresívec   -vca m ( ȋ pog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež :   v prometu je vse več agresivcev

agresíven   -vna -o prid. , agresívnejši  ( ȋ )
napadalen , nasilen :   imeti agresivne namene ; agresivna politika, igra ; agresivno dejanje, vedenje ; samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
 
kem.  agresivna voda  voda, ki povzroča korozijo

agresívnež   -a m ( ȋ )
napadalen, nasilen človek:   agresivneža so poslali k sodniku za prekrške

agresívnost   -i ž ( ȋ )
napadalnost , nasilnost :   podžigati agresivnost ; reagirati na agresivnost ; politična agresivnost

agrésor   -ja m ( ẹ̑ )
kdor naredi agresijo, napadalec:   agresor napada s kopnega ; fašistični agresor ; boj proti agresorjem

ágriglíf   -a m ( ȃ-ȋ )
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog 1 posnetki agriglifov ; proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju

agrikultúra   -e ž ( ȗ )
kmetijstvo , poljedelstvo :   moderna, visoko razvita agrikultura

agrikultúren   -rna -o  ( ȗ )
pridevnik od agrikultura; kmetijski , poljedelski :   agrikulturna proizvodnja

ágrobiologíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo:   razvoj sodobne agrobiologije

ágrokemíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo:   napredek agrokemije

ágrokombinát   -a m ( ȃ-ȃ )
gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov:   agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo

ágrokopréna   -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin:   pokriti solato z agrokopreno ; zaščititi zelišča pred mrazom z zimsko agrokopreno

ágromeliorácija   -e ž ( ȃ-á )
tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč:   zagotoviti sredstva za agromelioracijo

ágromelioracíjski   -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
nanašajoč se na agromelioracijo:   agromelioracijski ukrepi

ágrometeorologíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo:

ágromínimum   -a  tudi  -nima m ( ȃ-ȋ )
najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu:   obvezni agrominimum ; odlok, zakon o agrominimumu

agronóm   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za agronomijo:   agronom na kmetijskem posestvu

agronomíja   -e ž ( ȋ )
veda o kmetijstvu in poljedelstvu:   inženir agronomije

agronómka   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za agronomijo:

agronómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na agronome ali agronomijo:   agronomski študij ; agronomska fakulteta ; agronomsko delo

ágrotéhničen   -čna -o prid. ( ȃ-ẹ́ )
nanašajoč se na agrotehniko:   agrotehnični ukrepi ; agrotehnična metoda ; moderna agrotehnična sredstva

ágrotéhnika   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu:   pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko

ágroživílec   -lca m ( ȃ-ȋ )
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora:   združenje agroživilcev ; govedorejci in agroživilci

ágroživílstvo   -a s ( ȃ-ȋ )
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora:   kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva

agrúmi   -ov m mn. ( ȗ )
južno sadje kiselkastega okusa:   uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone

àh   medm. ( ȁ )
1. izraža obžalovanje, naveličanost:   ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo  (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek:   ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res!  sam.:  pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi

ahà   tudi  ahá medm. ( ȁ; ȃ )
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju:   aha, že vidim ; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos  aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo

áhasver   -a  tudi  -ja m ( ȃ )
knjiž.  človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik:

áhasverski   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od ahasver:   njena ahasverska narava ji ne da miru

áhasverstvo   -a s ( ȃ )
knjiž.  ahasversko življenje:   samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi

ahát   -a m ( ȃ )
poldrag kamen različnih barv:   dragocen ahat ; prstan z belim ahatom
 
min.  kalcedon s kremenom

aháten   -tna -o prid. ( ȃ )
ki je iz ahatov, z ahati:   ahatna broška ; ahatni prstani / ahatno steklo

áhati   -am nedov. ( ā ȃ )
ekspr.  z ah izražati čustvo:   namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika

ahčì   medm. ( ȉ )
posnema glas pri kihanju:   poduha in – ahči! kihne z vso silo

Ahílov   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Ahila:   Ahilov ščit
 
to je njegova Ahilova peta  slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
 
anat.  Ahilova kita  kita, ki veže stegnenico s petnico

àhistóričen   -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
ki ni historičen, nezgodovinski:   ahistorični principi ; ahistorično razlaganje Balzacovega dela

àhistorízem   -zma m ( ȁ-ī )
knjiž.  pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:

áhle   áhel ž mn. ( ȃ )
nar.  priprava za česanje volne; gradaše

áhniti   -em dov. ( á ȃ )
ekspr.  z ah izraziti čustvo:   ahnil je od začudenja

ahój   medm. ( ọ̑ )
pri klicanju (na daljavo)  izraža opozorilo:   ahoj, kje ste?

ahromat   ipd. gl. akromat ipd.

àhumán   -a -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ni človeški ali človekoljuben:   odbijal ga je ahumani svet ; ahumane metode

aids   -a  [ ájc m ( ȃ )
nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma:   umreti za aidsom ; širjenje aidsa

aikido   -a  [ ajkído m ( ȋ )
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem:   vaditi aikido ; mojster aikida ; tekmovanje v aikidu

airbag   -a  [ êrbêg- m ( ȇ-ȇ )
varnostna, zračna blazina :   sprožil se je airbag

airbus   -a  [ êrbús in êrbás m ( ȇ-ȗ; ȇ-ȃ )
veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry:   leteti z airbusom

aircondition   in  air-condition -a  [ êrkondíšən -šna m ( ȇ-ȋ )
klimatska naprava:   avtobus, opremljen z airconditionom

aitiologija   tudi  ajtiologíja -e  [ ajtijologíja ž ( ȋ )
veda o vzrokih pojavov; etiologija :   aitiologija običajev

aitiološki   tudi  ajtiolóški -a -o  [ ajtijolóški prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na aitiologijo:   lit.  aitiološka pripovedka

àj   medm. ( ȁ )
1. izraža telesno bolečino:   aj, kako skeli!
// izraža neprijetno spoznanje:   aj, nanj smo pa pozabili
2. izraža (veselo) začudenje:   aj, aj, ali ste kupili?

àja 1   člen. ( ȁ )
pog.  izraža zavrnitev:   aja, nočem

ajá 2   člen. ( ȃ )
izraža domislek:   aja, zdaj sem se spomnil

ája 3   medm. ( ā )
za uspavanje otroka:   aja, aja / aja tuta ; aja tutu ; aja tutaja / zdaj pa aja tutaja  spat

ájati   -am nedov. ( ā otr.
1. ležati , spati :   punčka že aja
2. preh. pestovati , ujčkati :   ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih ; pren., ekspr.  tega človeka pa res vsi ajajo

ajatóla   -e  in  -a m ( ọ̑ )
v muslimanskem okolju  naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu:   ajatola je spregovoril vernikom

ájbiš   -a m ( á )
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez :   na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj

ájbišev   -a -o  ( á )
pridevnik od ajbiš:   ajbišev čaj

ájčkati   -am nedov. ( ȃ )
otr. ležati , spati :   bila je zbujena, a je še ajčkala ; pst, že ajčka!

àjd 1   ájda m , im. mn.  ájdi  in  ájdje  ( ȁ á star.
1. pogan :   naj bo ajd ali kristjan
2. zastar. velikan :   bil je ajd po rasti in moči
♦ 
etn.  ajdje  po ljudskem verovanju  velikani, ki so živeli pred človeškim rodom

ajd 2   medm. , gl. ajdi

ájda   -e ž ( ȃ )
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme:   ajda diši, medi, zori / črna  s črnim , siva ajda  s sivim semenom
♦ 
bot.  tatarska  ali  zelena ajda  njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum

ájdared   -a m ( ȃ )
agr.  debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom:   kilogram ajdareda

àjdi   in  àjd -te medm. ( ȁ )
pog.  hitro! pojdi!:   ajdi, ajdi, čas je! ajdi na delo!

ajdína   in  ájdina -e ž ( í; ȃ )
nar. vzhodno ajda :   ajdina že zori

ájdinja   -e ž ( á )
etn.  ajdovska deklica:

ajdínski   in  ájdinski -a -o prid. ( ȋ; ȃ )
nar. vzhodno ajdov :   ajdinska moka / ajdinske pogače

ajdíšče   in  ájdišče -a s ( í; ā )
njiva, na kateri je rasla ajda:   krompir bomo sadili na ajdišče

ájdnica   -e ž ( ȃ )
zastar. ajdovica

ájdnik   -a m ( ȃ )
zastar.  kruh iz ajdove moke; ajdovec

ájdov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ajdo:   ajdov cvet ; ajdova slama / ajdov med ; ajdova moka / ajdov kruh ; ajdovi žganci ; ajdova kaša z mlekom
 
čeb.  ajdova paša ; um.  ajdovo zrno  okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna

ájdovček   -čka m ( á )
bot.  užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček 1 :

ájdovec   -vca m ( á )
1. kruh iz ajdove moke:   odrezati si kos ajdovca
2. čeb.  ajdov med:   letos sem natočil precej ajdovca
3. mn., nar.  ajdovi žganci:   Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo  (Prežihov)

ájdovica   -e ž ( á )
ajdova slama:   ajdovico rabijo za krmo

ajdovíšče   in  ájdovišče -a s ( í; á )
ajdišče :   ajdovišča so pripravljena za pomlad

ájdovka   -e ž ( á )
zastar. ajdovica :   pobrali so vso koruznico in vso ajdovko

ájdovnik   -a m ( á )
kruh iz ajdove moke; ajdovec

ájdovski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ajde:   molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
 
arheol.  ajdovski gradec ; etn.  ajdovska deklica  po ljudskem verovanju  dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki

ájdovstvo   -a s ( á )
star. poganstvo :   odreči se ajdovstvu

ájdovščina   -e ž ( á )
arheol.  ajdovski gradec:

ajèj   in  ajêj  in  ájêj medm. ( ȅ; ȇ; ȃ-ȇ )
izraža bolečino, obžalovanje:   ajej, kako bo hudo!

ájer   -ja m ( ȃ )
nar. zrak :   »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup.«  (D. Lokar)

ájevski   -a -o prid. ( ā )
jezikosl.  nanašajoč se na glas a:   ajevski samoglasnik / ajevska osnova  osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a ; ajevska sklanjatev

àjmo   àjte medm. ( ȁ )
pog.  hitro! pojdimo!:   ajmo, brž na smučke;  prim. ajdi

ájnc   -a m ( ȃ )
igr. žarg.  hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset :   igrati, vreči ajnc

à jour   [ ažúr prisl. ( ȗ )
pog.  brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem :   v našem oddelku smo vedno à jour

ájs 1   medm. ( ȃ )
klic volu  na levo!:   poganjal je: ajs, aaajs!

àjs 2   medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi vročine:   ajs, kako je krompir vroč!

àjsa   medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi vročine, pika:   zbodel se je, pa še ajsa ni rekel

ájtek   -a m ( ȃ )
nar. vzhodno atek , očka 1 ajteka ni doma

ajtiologija   ipd. gl. aitiologija ipd.

ájurvéda   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči:   živeti po načelih ajurvede

ájurvédski   -a -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
nanašajoč se na ajurvedo:   ajurvedski zdravnik / ajurvedska masaža

ájvar   -ja m ( ȃ )
gastr.  hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna:   žlica ajvarja ; čevapčiči s čebulo in ajvarjem ; ajvar in gorčica ; v prid. rabi:  ajvar solata

ák   -a m ( ȃ )
gozd.  drog z železno kljuko za plavljenje lesa:   splavar se je naslonil na ak

akácija   -e ž ( á )
trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju,  bot. robinija :   akacija že medi ; vejica akacije
 
bot.  senegalska akacija  tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal

akácijev   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na akacijo:   akacijev gozd, les / akacijev med

akacijevína   tudi  akácijevina -e ž ( í; á )
akacijev les:

akadémičarka   -e ž ( ẹ́ )
1. članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove:   ugledna akademičarka ; raziskovalka akademičarka
2. star. študentka , visokošolka

akadémičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
zastar. akademski :   akademična mladina / akademična čast, prostost

akademíja   -e ž ( ȋ )
1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova:   biti član akademije ; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove:   park pred akademijo
2. šola višje ali najvišje stopnje:   vpisati se na vojaško, vojno akademijo ; glasbena, pedagoška, pomorska akademija ; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija  v stari Jugoslaviji  štiriletna srednja trgovska šola
3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom:   dijaki so priredili prav uspelo akademijo ; na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja

akademíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akademijo:   akademijska uprava ; akademijske publikacije / akademijske predavalnice

akadémik   -a m ( ẹ́ )
1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove:   sprejet je bil med akademike ; volitve novih akademikov
2. star. študent , visokošolec :   še kot akademik je hodil k nam

akadémikinja   -e ž ( ẹ́ )
članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove:   izvolitev akademikinje

akadémiški   -a -o prid. ( ẹ́ )
zastar. akademski :   akademiški študij / akademiško društvo

akademízem   -zma m ( ī )
knjiž.  na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje:   tako posnemanje vodi v akademizem ; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem ; literarni, slikarski akademizem
// slabš.  samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov:   turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem

akadémski   -a -o prid. ( ẹ̄ )
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje:   akademski poklic ; akademski slikar ; akademska izobrazba / akademski naslov ; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti  tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol:   akademski pevski zbor ; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo:   seja akademskega sveta
3. knjiž.  strogo strokoven, znanstven:   akademska diskusija ; delo je na akademski višini
// slabš.  samo teoretičen, neživljenjski:   pusto akademsko razpravljanje

ákanje   -a s ( ā )
glagolnik od akati:   Dolenjci opuščajo akanje

akánt   -a m ( ā )
1. bot.  sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus:   listi akanta
2. um.  okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:

akántov   -a -o  ( ā )
pridevnik od akant:   akantov list

àkataléktičen   -čna -o prid. ( ȁ-ẹ́ )
lit., v zvezi akatalektični verz   verz s popolno zadnjo stopico:

ákati   -am nedov. ( ā )
jezikosl.  izgovarjati glas a namesto o:   Dolenjci akajo

akcelerácija   -e ž ( á )
knjiž. pospešenost , pospešitev :   akceleracija duševnega razvoja ; akceleracija rasti

akceleracíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od akceleracija, pospeševalen:   akceleracijski vzroki

akcelerátor   -ja m ( ȃ )
1. avt.  vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik:   pritisniti na akcelerator
2. fiz.  naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik :   graditi, priključiti akcelerator

akcelerírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
avt.  spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:

akcènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
1. jezikosl.  izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas 1 , poudarek :   akcent je na prvem zlogu ; melodični akcent / besedni akcent ; stavčni akcent  stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega:   zapisati akcent
2. ed.  v izreki jezika opazne tuje prvine:   govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž.  kar sploh izstopa iz okolja:   bela pentlja je edini akcent obleke ; njegove pesmi imajo močen lirični akcent ; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente

akcentológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za akcentologijo, naglasoslovec:   dialektolog in akcentolog

akcentologíja   -e ž ( ȋ )
veda o akcentu, naglasoslovje:

akcentológinja   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka:   na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja

akcentolóški   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od akcentologija:   akcentološka razprava

akcêntski   tudi  akcéntski -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od akcent, naglasen:   akcentski preskok ; akcentsko mesto

akcentuácija   -e ž ( á )
jezikosl.  izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje , poudarjanje :   ima dobro akcentuacijo
// zaznamovanje z akcenti:

akcentuacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od akcentuacija:   akcentuacijski tipi

akcentuíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od akcentuirati:

akcentuírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
jezikosl.  izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati , poudarjati :   besede pravilno akcentuira
// zaznamovati z akcenti:   akcentuirati tekst

akcépt   -a m ( ẹ̑ )
fin.  sprejem menice s podpisom:   odklonitev akcepta
// sprejeta, podpisana menica:   povečanje akceptov

akceptácija   -e ž ( á )
fin.  sprejem menice s podpisom; akcept

akceptacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od akceptacija:   akceptacijska klavzula

akceptánt   -a m ( ā á )
fin.  kdor menico sprejme in podpiše:

akcépten   -tna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od akcept:   akceptni kredit

akceptírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  s soglašanjem sprejeti:   ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka ; poslušalci so referat v glavnem akceptirali
 
fin.  akceptirati menico  sprejeti in podpisati jo

akcesíja   -e ž ( ȋ )
biblio.  oddelek, ki vodi inventarne knjige:   dela v akcesiji

akcesíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od akcesija:   akcesijski katalog

akcesíst   -a m ( ȋ )
nekdaj  nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik:   finančni akcesist

akcesóren   -rna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. postranski , dodaten :   akcesorni dohodek ; to je le akcesoren pojav
 
gozd.  akcesorna sestavina lesa

akcesóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
akcesoren :   ta pojav je akcesoričen

akcidénca   -e ž ( ẹ̑ )
filoz.  nebistvena, stranska lastnost:   akcidenca ne vpliva na naravo stvari ; bitne lastnosti in akcidence
♦ 
tisk.  lepotna priložnostna tiskovina

akcidénčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
akcidentalen :   akcidenčni nagibi
♦ 
tisk.  akcidenčne črke  lepotne, okrasne črke

akcidentálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nebistven , stranski :   akcidentalni argumenti ; akcidentalni znaki bolezni ; akcidentalna lastnost

ákcija 1   -e ž ( á )
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem:   akcija dobro poteka ; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem ; sodelovati v akcijah ; čistilna, krvodajalska akcija ; preventivna akcija Rdečega križa ; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh:   družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije ; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah:   trgovsko podjetje ima velikokrat akcije ; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija:   četa je izvedla več akcij ; iti na akcijo ; izvidniška, partizanska, vojaška akcija ; oborožene akcije proti okupatorju / publ.  izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ 
fiz.  zakon akcije in reakcije  delujoče sile in nasprotne sile

ákcija 2   -e ž ( á )
ekon.  vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica :   kupovati akcije ; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile ; kako stojijo akcije

ákcijski 1   in  akcíjski -a -o prid. ( á; ȋ )
1. nanašajoč se na akcija 1 :   sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program ; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor ; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja ; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij   prostorski obseg delovanja:   akcijski radij razstreliva ; akcijski radij letala  največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta

akcíjski 2   in  ákcijski -a -o prid. ( ȋ; á )
delniški :   akcijski kapital ; akcijska družba

akcionár   -ja m ( á )
delničar :   akcionarji svinčenih rudnikov

akcionárski   -a -o prid. ( á )
delničarski :   akcionarsko podjetje

áker   ákra m ( ā )
angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m 2 :   poslopja zavzemajo deset akrov površine

áki   -ja m ( ȃ )
alp. žarg. akija :   položiti ponesrečenca v aki

ákija   tudi  ákia -a m ( ȃ )
alp.  čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času:   pripeljati ponesrečenca v akiju, z akijem

aklamácija   -e ž ( á )
množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem:   sprejeli so ga z aklamacijo ; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo  soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem

aklamírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem:   uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah  izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem

aklimatizácija   -e ž ( á )
prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju:   aklimatizacija rastline, živali ; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram

aklimatizacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen:   aklimatizacijska sposobnost organizma

aklimatizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od aklimatizirati:

aklimatizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju:   aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore ; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali  znašli, vživeli

akmeízem   -zma m ( ī )
lit.  smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu:   akmeizem in simbolizem

ákna   -e  nav. mn., tudi  ákne -- ž ( ȃ )
mozoljavost , mozoljavica :   akne so nadloga zlasti mladih ; to milo se uspešno uporablja proti aknam

àko   in  ako vez. ( ȁ star.
1. v pogojnih odvisnih stavkih  za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če :   jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane ; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli ; to bi ti zmogla, ako bi hotela ; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom  ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih  za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj:   ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen  za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči:   ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih  za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem:   saj mi ne zameriš, ako sem odkrit

akolít   -a m ( ȋ )
rel.  pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona:   pri obredih asistirajo leviti in akoliti

akomodácija   -e ž ( á )
knjiž. prilagoditev , prilagajanje :   oportunistična akomodacija razmeram
 
med.  akomodacija očesa  prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč

akomodírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. prilagoditi , privaditi :   akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju ; novim razmeram se je hitro akomodiral
 
med.  akomodirati oči  prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč

àkonfesionálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi:   pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola

akontácija   -e ž ( á )
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo , predujem :   dati, dobiti akontacijo na plačo ; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke

a konto   gl. a conto

akopràm   vez. ( ȁ )
zastar. čeprav

akopràv   vez. ( ȁ )
zastar. čeprav

akorávno   vez. ( á )
star. čeprav :   nekaj zna, akoravno dosti ne

akórd 1   -a m ( ọ̑ )
skladni, ubrani glasovi, zvoki:   zamrl je zadnji akord ; slišijo se akordi harmonike, klavirja ; močni akordi ; pren., knjiž.  zgodba izzveni v realističnem akordu ; čisti barvni akordi ; mračni akordi življenja
 
glasb.  akord  istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje ; dominantni akord  akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo ; terčni akord  sestavljen iz terc

akórd 2   -a m ( ọ̑ )
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku:   z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord ; možnost zaslužka v akordu

akordánt   -a m ( ā á )
kdor oddaja delo na akord:

akórden 1   -dna -o  ( ọ̑ )
pridevnik od akord 1 :   akordna glasbila

akórden 2   -dna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na akord 2 :   akordna mezda ; ugodne akordne postavke / akordno delo

akórdeon   -a m ( ọ̑ )
klavirska harmonika:

akordêr   -ja m ( ȇ )
kdor dela na akord:

akórdičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
glasb.  nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov:   akordična spremljava / akordična masivnost

akórdika   -e ž ( ọ́ )
glasb.  akordni ustroj skladbe:   terčni sistem akordike
// nauk o akordih:

akotúdi   vez. ( ȗ )
zastar. čeprav

akôv   -a m ( ȏ )
nar.  prostorninska mera za vino, 56 l:   Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.«  (M. Kranjec)

akrabòlt   medm. ( ȍ )
pog.  izraža podkrepitev trditve:   akrabolt, ta pa zna!

akrátotermálen   -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki vsebuje izvirsko vodo s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi:   akratotermalni vrelec ; akratotermalna zdravilna voda

akreditácija   -e ž ( á )
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti:   akreditacija agencij, laboratorijev ; uspešna akreditacija šolskih programov ; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo:   izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge:   akreditacije za novinarje ; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja

akreditírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti:   uspešno akreditirati študijski program ; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti:   Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge:   vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov ; akreditirati poslanika  za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin.  izdati akreditiv:   akreditirati dobavitelja pri banki

akreditív   -a m ( ȋ )
1. fin.  pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji:   izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov ; potrjen akreditiv ; kritje akreditiva / osebni akreditiv  bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo ; dokumentarni akreditiv  akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit.  pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma :   predaja akreditivov

akreditíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akreditiv:   akreditivni ček ; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
♦ 
polit.  akreditivna pisma  pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države

akribíja   -e ž ( ȋ )
knjiž.  natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu:   delo je pisano z veliko akribijo ; pravila znanstvene akribije ; akribija slovstvenega zgodovinarja

akridín   -a m ( ȋ )
kem.  aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila:

akrilán   tudi  acrylan -a  [ akrilán m ( ȃ )
tekst.  poliakrilno vlakno:

akrilát   -a m ( ȃ )
kem.  trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo:

akriláten   -tna -o  ( ȃ )
pridevnik od akrilat:   akrilatna smola

akrílen   -lna -o prid. ( ȋ )
kem. akrilaten :   akrilne smole

akrobácija   -e ž ( á )
težko izvedljiva, tvegana telesna vaja:   delati, izvajati razne akrobacije ; vratolomne akrobacije artistov ; pren.  miselne akrobacije
 
aer.  letalska akrobacija  hoteno nenavadno gibanje letala med poletom

akrobát   -a m ( ȃ )
kdor dela akrobacije:   bil je žongler in akrobat ; cirkuški, varietejski akrobat ; akrobat na vrvi ; zvira se ko kak akrobat

akrobátika   -e ž ( á )
spretnost, znanje izvajanja akrobacij:   vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike  akrobatskih nastopov, akrobacij ; pren.  besedna akrobatika
 
šport.  talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih

akrobátka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki dela akrobacije:   cirkuška akrobatka

akrobátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo:   akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost ; pren.  piše v akrobatskem slogu
 
aer.  akrobatsko letalo  letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij

akrobátstvo   -a s ( ȃ )
akrobatika :   uvajajo jih v akrobatstvo ; pren.  miselno akrobatstvo

àkromát   -a m ( ȁ-ȃ )
fiz.  lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov:

àkromátičen   -čna -o prid. ( ȁ-á )
fiz.  ki da sliko predmeta brez barvnih robov:   akromatični objektiv ; akromatično lečje / akromatične barve

àkromatízem   -zma m ( ȁ-ī )
fiz.  lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov:

àkromátski   -a -o prid. ( ȁ-ȃ )
fiz. akromatičen :   akromatsko lečje

akromegalíja   -e ž ( ȋ )
med.  bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu:

akroním   -a m ( ȋ )
jezikosl.  ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica :   pisava akronimov

akrópola   -e ž ( ọ̑ )
pri starih Grkih  najvišji utrjeni del mesta:   atenska akropola ; pren., ekspr.  ljubljanska akropola

akróstih   tudi  akrostíh m ( ọ̑; ȋ )
lit.  posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov:   sonetni venec z akrostihom

akrostihon   gl. akrostih

akrotêrij   -a m ( é )
arhit.  okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov:   jonski akroterij

aksamít   -a m ( ȋ )
tekst.  žametu podobna tkanina; velvet :   naslanjač, prevlečen z aksamitom ; obleka iz rožastega aksamita

aksamíten   -tna -o prid. ( ȋ )
tekst.  ki je iz aksamita:   aksamitna obleka

aksiálen   -lna -o prid. ( ȃ )
teh.  nanašajoč se na os, osen:   aksialna sila, smer / aksialni ležaj ; aksialna turbina  turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja

aksiologíja   -e ž ( ȋ )
filoz.  nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot:   moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije

aksiolóški   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od aksiologija:   aksiološki problem

aksióm   -a m ( ọ̑ )
knjiž.  temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov:   ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom ; postaviti aksiom ; matematični aksiomi ; aksiomi filozofije ; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom

aksiomátičen   -čna -o prid. ( á )
knjiž.  ki temelji na aksiomih:   aksiomatična metoda ; aksiomatična načela
// neizpodbiten , nedvomen :   aksiomatična resničnost ; aksiomatično dejstvo

aksiomátik   -a m ( á )
knjiž.  kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko:

aksiomátika   -e ž ( á )
knjiž.  sistem aksiomov:   aksiomatika matematike
 
mat.  Evklidova aksiomatika elementarne geometrije
// veda o aksiomih:

aksiométer   -tra m ( ẹ̄ )
navt.  priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila:

aksiómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
aksiomatičen :   aksiomska metoda

aksolótel   -tla m ( ọ̄ )
zool.  ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum:

aksonométričen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na aksonometrijo:   aksonometrični naris ; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija

aksonometríja   -e ž ( ȋ )
geom.  projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi:   perspektiva in aksonometrija

ákt   -a m ( ȃ )
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje:   izvesti napadalni akt ; nezakonit, zgodovinski akt ; ustanovitveni akt ; akt agresije ; to je le akt pietete do pokojnika ; akt proti državi / ustava je pravni akt ; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji  predpisi, določbe / spolni akt  spolni odnos
2. uradna listina, zapis:   podpisati akt ; brskati po zaprašenih aktih ; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa:   risati akt ; moški, ženski akt
4. star.  vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje :   drama v petih aktih

aktánt   -a m ( ā )
jezikosl.  prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik:

aktêr   -ja m ( ȇ )
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec , povzročitelj , dejavnik :   ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec ; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku:   glavni akter v oglasu
3. knjiž.  kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec :   nastopili bodo znani akterji ; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan  glavna oseba, junak ; pren.  vsi smo akterji na odru življenja

aktêrka   -e ž ( ȇ )
1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka , povzročiteljica :   bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj ; vodilna akterka družbenih sprememb ; akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih
2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku:   glavna akterka v resničnostnem šovu
3. knjiž.  ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka :   akterka v teatru

aktêrski   -a -o  ( ȇ )
pridevnik od akter:   akterske sposobnosti

aktinídija   -e ž ( ī )
trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad:   gojiti aktinidije / jesti aktinidijo  kivi

aktínij   -a m ( í )
kem.  redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac:

aktínija   -e ž ( í )
zool.  na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia:

aktinométer   -tra m ( ẹ̄ )
fiz.  priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca:

aktinomikóza   -e ž ( ọ̑ )
med., vet.  kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu:   aktinomikoza na čeljusti

áktiv 1   -a m ( ȃ )
jezikosl.  glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik:   postaviti stavek iz aktiva v pasiv

aktív 2   -a m ( ȋ )
1. delovna skupina:   novinarski aktiv ; strokovni aktiv profesorjev matematike ; predsednik, vodja aktiva ; sestanek aktiva / aktiv mladih zadružnikov
// sestanek te skupine:   o tem smo že razpravljali na aktivu
2. v socializmu  najbolj delavna skupina v organizaciji:   ustanoviti aktiv ; mladinski aktiv na šoli

aktíva 1   -e ž ( ȋ )
1. ekon.  premoženjske sestavine, ki jih kdo ima:   povečati aktivo
2. voj.  službujoča vojska:

aktíva 2   -tív s mn. ( ȋ )
ekon.  premoženjske sestavine, ki jih kdo ima:   povečati aktiva ; aktiva in pasiva ; zmanjšanje aktiv

aktivácija   -e ž ( á )
glagolnik od aktivirati 1:   aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije  aktiviranje

aktivátor   -ja m ( ȃ )
kem.  snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov:   celični, tkivni aktivator ; koncentracija aktivatorja

áktiven 1   -vna -o  ( ȃ )
pridevnik od áktiv, tvoren:   aktivni način ; aktivna glagolska oblika

aktíven 2   -vna -o prid. , aktívnejši  ( ȋ )
1. ki kaj dela; dejaven , delujoč :   biti aktiven član skupnosti ; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi ; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika  znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven , prizadeven :   odbor je bil premalo aktiven ; biti aktiven na več področjih ; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj ; učenci so pri pouku aktivni  sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju:   ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ 
ekon.  aktivni denar  denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu ; aktivna bilanca  bilanca s presežkom ; geogr.  aktivni ognjenik  ognjenik, ki še bruha ; kem.  aktivno oglje  oglje, ki močno adsorbira ; pravn.  aktivna volilna pravica  pravica glasovanja ; šport.  aktivni oddih  oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo ; teh.  žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata

aktivíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od aktivirati:   aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine ; delo za aktiviranje množic

aktivírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno:   padalec je aktiviral še rezervno padalo ; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
 
kem.  aktivirati snov  spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati ; voj.  s strelom aktivirati mino  pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:   ponovno aktivirati brezposelne ; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2. zastar.  sprejeti v redno delovno razmerje:   aktivirati oficirja ; dal se je spet aktivirati

aktivíst   -a m ( ȋ )
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju:   sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena ; vključiti se med kulturne aktiviste ; mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945  politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom:   aktivist od leta 1941 ; delovanje aktivistov

aktivístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem:   aktivistični miting ; aktivistična mladina ; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš.  aktivistično poseganje v družbeni razvoj

aktivístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju:   mladinska, politična, terenska aktivistka / bila je aktivistka za pravice žensk

aktivístovski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aktiviste:   aktivistovska vnema / slabš.  aktivistovski stil v njegovi noveli

aktivitéta   -e ž ( ẹ̑ )
delovanje , dejavnost :   povečati aktiviteto ; človekova aktiviteta ; aktiviteta duha

aktivizácija   -e ž ( á )
spravljanje v živahnejšo dejavnost:   povečati aktivizacijo ; politična aktivizacija ; aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji

aktivízem   -zma m ( ī )
dejavnost , delovanje :   dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu ; bil je poln življenjskega aktivizma ; aktivizem mladine
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945  politično delovanje med ljudstvom:   doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš.  parolarski aktivizem

aktivizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od aktivizirati:   aktiviziranje delovnih ljudi / aktiviziranje vloženih sredstev

aktivizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati:   aktivizirati skupino, množico ; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete

aktívnost   -i ž ( ȋ )
dejavnost , delovanje :   obrtna združenja so povečala aktivnost ; zanj je značilna borbena aktivnost ; živahna diplomatska aktivnost ; družbena, gospodarska, politična aktivnost ; psihična aktivnost ; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov
// delavnost , prizadevnost :   treba je podvojiti našo aktivnost ; pripomoči k večji aktivnosti ; aktivnost učencev pri pouku  sodelovanje, razgibanost
♦ 
astron.  aktivnost Sonca  skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let ; šol.  svobodne aktivnosti  nekdaj  organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

áktovka 1   -e ž ( ā )
torba za spise, knjige, navadno usnjena:   vzeti zvezek iz aktovke ; usnjena aktovka ; aktovka na zadrgo ; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka  boljša, velika

áktovka 2   -e ž ( ȃ )
knjiž.  igra v enem dejanju; enodejanka :   pisec kratkih aktovk

aktuálen   -lna -o prid. , aktuálnejši  ( ȃ )
1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben:   aktualni dogodki, problemi ; aktualna politika ; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni ; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna  nujna, važna
2. dejanski , stvaren :   aktualna in potencialna vrednost

aktualístičen   -čna -o prid. ( í )
ki poudarja sodobno problematiko:   idejna in aktualistična poezija / slabš.  aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje

aktualizácija   -e ž ( á )
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje:   aktualizacija antične drame ; aktualizacija pouka ; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja  sprožitev, oživitev

aktualízem   -zma m ( ī )
poudarjanje problematike:   v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem ; aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma

aktualizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od aktualizirati:   aktualiziranje programa

aktualizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
narediti aktualno, sodobno, posodobiti:   aktualizirati pouk ; aktualizirati dramo, revijo / aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva  načeti, sprožiti

aktuálnopolítičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na aktualno politiko:   aktualnopolitična oddaja ; aktualnopolitične razmere v državi ; aktualnopolitično dogajanje ; tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična

aktuálnost   -i ž ( ȃ )
sodobna pomembnost, važnost, nujnost:   to daje njegovemu delu veliko aktualnost ; politična aktualnost ; žgoča aktualnost ; aktualnost problematike
// nav. mn.  pomemben ali zanimiv dogodek:   seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti ; aktualnosti doma in v svetu

aktuár   -ja m ( ā )
zavarovalni ali gospodarski matematik:   aktuar izračunava premije
// nekdaj  nižji pisarniški uslužbenec, pisar:   sodni aktuar

aktuárski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na aktuarje:   aktuarski posli

akulturácija   -e ž ( á )
knjiž.  prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju:   nagla akulturacija priseljencev ; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard

akumulácija   -e ž ( á )
zbiranje , nabiranje , kopičenje :   akumulacija blaga ; akumulacija energije, vode
 
geogr.  odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter
// ekon.  zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen:   zagotoviti, zmanjšati akumulacijo ; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala  spreminjanje presežne vrednosti v kapital

akumulacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akumulacijo:   akumulacijski bazen ; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
 
elektr.  akumulacijska elektrarna  elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru ; električna akumulacijska peč  peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja

akumulatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
ekon.  sposoben ustvarjati akumulacijo:   akumulativno podjetje ; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva

akumulatívnost   -i ž ( ȋ )
ekon.  sposobnost za ustvarjanje akumulacije:   povečati akumulativnost ; nizka akumulativnost ; akumulativnost naše industrije ; stopnja akumulativnosti

akumulátor   -ja m ( ȃ )
1. elektr.  priprava za shranjevanje električne energije:   polniti, prazniti akumulator ; avtomobilski akumulator ; alkalni, svinčev akumulator ; kapaciteta akumulatorja
2. teh.  priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik:   parni, toplotni akumulator

akumulátorski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na akumulator:
a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen  ali  akumulatorska celica  osnovna enota akumulatorja ; akumulatorska baterija  priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček  transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev
b) akumulatorski tlak ; akumulatorska para

akumulíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od akumulirati:   akumuliranje energije / akumuliranje kapitala

akumulírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
zbirati , nabirati , kopičiti :   akumulirati energijo, paro, vodo
// ekon.  zbirati, kopičiti sredstva za določen namen:   podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital  spreminjati presežno vrednost v kapital

akupresúra   -e ž ( ȗ med.
zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa:   akupunktura in akupresura

akupresúren   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na akupresuro:   akupresurna točka / akupresurna masaža

akupunktúra   -e ž ( ȗ med.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo:   ukvarjati se z akupunkturo ; akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo

akupunktúren   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na akupunkturo:   akupunkturne točke / akupunkturna igla / akupresurna masaža / akupunkturna terapija ; akupunkturno zdravljenje

akupunkturíst   -a m ( ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo:   obisk pri akupunkturistu

akupunkturológ   -a m ( ọ̑ )
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo:   zdravnik akupunkturolog ; izpit za akupunkturologa

akurát   člen. ( ȃ )
zastar. prav , natanko :   akurat tako je hotel imeti

akuráten   -tna -o prid. ( ȃ )
star. točen 1 , natančen , vesten 1 akuraten uradnik ; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten

akústičen   -čna -o prid. ( ú )
1. nanašajoč se na akustiko, zvočen:   akustični pojavi ; akustični signal, učinek ; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor ; dvorana je akustična
// glasb.  nanašajoč se na proizvajanje zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja:   akustični instrument ; akustična kitara ; akustična oprema ; akustično glasbilo / znani kitarist je igral z mnogimi vidnimi glasbeniki tradicionalne akustične glasbe ; akustična zasedba
 
les.  akustični les  les, ki duši ali krepi zvok
2. nanašajoč se na sluh, slušen:   akustična prevara / akustični tip človeka  tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši

akústičnost   -i ž ( ú )
lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši:   preizkusiti akustičnost dvorane ; dobra, slaba akustičnost arene, stadiona

akústik   -a m ( ú )
strokovnjak za akustiko:   dela kot akustik za slušne aparate

akústika   -e ž ( ú )
1. nauk o zvoku:   glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru:   skrbeti za akustiko ; strokovnjak za akustiko ; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko  je akustična

akušêr   -ja m ( ȇ )
v francoskem okolju  pomočnik pri porodih, porodničar:

akút   -a m ( ȗ )
jezikosl.  grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali nizki ton naglašenega dolgega zloga, ostrivec:   zaznamovati z akutom
// nizki ton:   izgovoriti z akutom

akúten   -tna -o prid. , akútnejši  ( ȗ )
1. ki ga je treba rešiti, pereč:   akutni problemi ; akutna kriza ; akutno vprašanje
2. med.  ki se hitro razvija:   akutni revmatizem ; kronične in akutne bolezni ; akutno vnetje slepiča

akutírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl.  izgovoriti z nizkim tonom:   nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo
// zaznamovati z akutom:   akutiraj črko

akútnost   -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost akutnega:   akutnost problema / akutnost bolezni

ákuzativ   -a m ( ȃ )
jezikosl.  četrti sklon, tožilnik:   akuzativ duala

ákuzativen   -vna -o prid. ( ȃ )
jezikosl. tožilniški :   akuzativni predmet ; akuzativna zveza

akvadúkt   -a m ( ȗ )
grad.  mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug:   še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov

ákvafítnes   -a m ( ȃ-ȋ )
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti:   pol ure akvafitnesa

ákvakultúra   -e ž ( ȃ-ȗ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov:   razvoj akvakulture ; strokovnjak za akvakulturo

akvalúnga   -e ž ( ȗ )
priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj:   skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami ; potapljati se z akvalungo

akvamarín   -a m ( ȋ )
zelenkasto moder drag kamen:   prstan z akvamarinom
// zelenkasto modra barva:   črna barva se lepo sklada z akvamarinom

akvamarínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na akvamarin:   akvamarinski uhani / akvamarinske oči ; knjiž.  akvamarinski somrak Egipta

ákvapláning   -a m ( ȃ-ȃ )
avt.  drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami:   zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga

akvarél   -a m ( ẹ̑ )
um.  slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami:   slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki:   na steni visijo akvareli ; razstava odličnih akvarelov ; v prid. rabi:  akvarel barvice  vodene, vodne barvice

akvarélen   -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na akvarel:   akvarelni portret ; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve

akvarelíst   -a m ( ȋ )
kdor slika akvarele:   bil je izvrsten akvarelist ; pren.  literarni akvarelist

akvarelístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki slika akvarele:   znana akvarelistka in krajinarka

akvárij   -a m ( á )
steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin:   hraniti ribice v akvariju ; šolski akvarij
// prostor, poslopje za tako gojenje:   v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi

akvárijski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na akvarij:   akvarijska rastlina ; akvarijske ribe / akvarijski grelec ; akvarijska posoda

akvaríst   -a m ( ȋ )
kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju:   izkušen akvarist ; društvo akvaristov

akvarístika   -e ž ( í )
gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju:   ukvarjati se z akvaristiko ; ljubitelj akvaristike
// nauk o tem:   nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike

akvaterárij   -a m ( á )
zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk:   šolski akvaterarij

akvatínta   -e ž ( ȋ )
um.  grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega:   jedkanica je kombinirana z akvatinto ; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki:   razstavila je v glavnem akvatinte ; zbirka akvatint

akvavít   -a m ( ȋ )
žgana pijača:   steklenica z akvavitom

akvedúkt   -a m ( ȗ )
grad. akvadukt :   iz megle so štrleli loki akvedukta

akvilêjski   -a -o  ( ȇ )
pridevnik od Akvileja:   akvilejski patriarh

akvirírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. pridobivati , nabirati :   akvirirati naročnike za časopis

akvizícija   -e ž ( í )
knjiž. pridobivanje , nabiranje :   akvizicija naročnikov, zavarovancev / ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča  pridobitev

akvizitêr   -ja m ( ȇ )
kdor ponuja, prodaja izdelke, storitve in zbira naročila zanje po domovih:   nasedati akviziterjem ; iznajdljiv, nadležen, vsiljiv akviziter ; zavarovalniški akviziter ; akviziter za časopis, za knjižne zbirke, za likalnike, sesalnike / lažen, nepooblaščen akviziter

akvizitêrski   -a -o  ( ȇ )
pridevnik od akviziter:   akviziterski uspeh ; akviziterska služba

akvizitêrstvo   -a s ( ȇ )
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev in zbiranje naročil zanje po domovih:   ukvarjati se z akviziterstvom / telefonsko akviziterstvo

àla   medm. ( ȁ pog.
1. izraža ukaz, spodbudo; alo :   ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala!
2. izraža presenečenje; na! :   komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje

à la   [ ala prisl. , knjiž.
po načinu, v slogu:   burka à la Nestroy
 
gastr.  špageti à la milanaise  pripravljeni na milanski način

alabáster   -tra m ( ā )
mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov:   relief, vaza iz alabastra ; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster

alabástrn   -a -o prid. ( ā )
ki je iz alabastra:   alabastrn kip ; alabastrna ura, vaza ; pren.  alabastrn vrat

alabástrov   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na alabaster:   alabastrov prah / alabastrova posoda  alabastrna

alabastrovína   -e ž ( í )
zastar.  izdelki iz alabastra:   zbirati alabastrovino

alabástrski   -a -o prid. ( ā )
tak kot iz alabastra:   alabastrske roke ; alabastrska ramena / zastar.  alabastrska svetilka  alabastrna

à la carte   [ alakárt prisl. ( ȃ )
gost.  po izbiri z jedilnika:   obedovati à la carte

alárm   -a m ( á )
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah:   dati alarm pri požaru ; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm ; četni trobentač je zatrobil alarm ; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak:   sprožil se je požarni, protivlomni alarm ; izklopiti, vklopiti alarm ; vlomilci so najprej onesposobili alarm ; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh:   zazvonil je alarm ; nastaviti alarm ; vibracijski alarm ; alarm na mobilniku, na uri
 
strojn.  zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih:   alarm je trajal pol ure ; med alarmom so bili v zaklonišču ; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir , hrup :   ves ta alarm je nepotreben ; njihov prihod je vzdignil velik alarm

alarmánten   -tna -o prid. ( ȃ )
ki vzbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv:   alarmantni glasovi ; spet krožijo alarmantne vesti ; alarmantno znamenje bolezni

alármen   -mna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alarm:   alarmni znak, zvonec ; alarmna naprava  opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov

alarmírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti , obvestiti :   alarmirati gasilce, policijo ; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali
// vznemiriti , razburiti :   novica je alarmirala vse mesto

álba   -e ž ( ȃ )
rel.  dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov:   obleči si albo

albanístika   -e ž ( í )
veda o albanskem jeziku in književnosti:   razvoj albanistike

albánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Albance ali Albanijo:   albanski jezik ; albanska meja

albánščina   -e ž ( ȃ )
albanski jezik:   uporaba, uvedba albanščine ; dnevnik, knjiga v albanščini

álbatros   -a m ( ȃ )
zelo velika morska ptica, podobna galebu:   nad ladjo je krožil albatros ; orjaški albatrosi

albigénz   -a m ( ẹ̑ )
albižan

albín   -a m ( ȋ )
biol.  človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik:   albini so občutljivi za sončne žarke

albinízem   -zma m ( ī )
biol.  pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost:   delni, popolni albinizem ; albinizem živali

albínka   -e ž ( ȋ )
biol.  ženska ali žival, ki ji primanjkuje pigmenta, beličnica:   fotografiral je albinko / tudi mama mladička je albinka

albíno   -a m ( ȋ )
biol. albin :   delati poskuse na albinih ; v prid. rabi:  albino postrv

albít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec:

albižàn   in  albižán -ána m ( ȁ á; ȃ )
pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske ločine:   gibanje albižanov so v krvi zadušili

álbum   -a m ( ȃ )
1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk:   listati po albumu s fotografijami ; družinski album ; filatelistični album
 
pravn.  album hudodelcev  nekdaj  s fotografijami večjih hudodelcev
2. spominska knjiga:   pesmi in risbe v dekliškem albumu
3. umetniški zbornik:   album francoskih impresionistov / Prešernov album

albúmen   -a m ( ú )
med. beljakovina :   albumen v seču

albumín   -a m ( ȋ )
biol., kem.  enostavna, v vodi topna beljakovina:   mlečni, serumski albumin ; trdenje albumina

albumínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na albumin:   albuminska snov / albuminsko lepilo

albuminuríja   -e ž ( ȋ )
med.  bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem:

álbumski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na album:   albumski list / albumski verzi

aldehíd   -a m ( ȋ )
kem.  spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov:   aldehid ocetne kisline ; uporaba aldehidov

aldehíden   -dna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aldehid:   aldehidna skupina

al dénte   -- v prid. rabi ( ẹ̑ )
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost:   al dente rižota  in  rižota al dente ; al dente testenine  in  testenine al dente ; jed kuhamo, dokler riž ni al dente ; prisl.  kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente

aleatóren   -rna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž.  odvisen od naključja:   aleatoren izid

aleatóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
glasb.  značilen za aleatoriko:   aleatorični kontrapunkt ; aleatorični način komponiranja

aleatórika   -e ž ( ọ́ )
glasb.  komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih:   skladba sloni na načelih aleatorike

alegóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na alegorijo:   alegorična oseba, slika ; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela

alegóričnost   -i ž ( ọ́ )
knjiž.  lastnost, značilnost alegoričnega:   alegoričnost njegove drame

alegoríja   -e ž ( ȋ )
lit.  prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba:   avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami
// umetniško delo s takim prikazovanjem:   srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage

alegórika   -e ž ( ọ́ )
knjiž.  lastnost, značilnost alegoričnega:   alegorika in simbolika

alegorizácija   -e ž ( á )
knjiž.  alegorično prikazovanje:   iz antike prevzeta alegorizacija števil

alêja   -e ž ( ȇ )
knjiž.  cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored:   sprehajati se po aleji ; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves

aleksandrínec   -nca m ( ȋ )
lit.  šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici:   pesem je napisana v aleksandrincih ; francoski aleksandrinec

aleksandrínka   -e ž ( ȋ )
od druge polovice 19. stoletja do 1945  ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji:   njena mati je bila aleksandrinka ; potomci, sorodniki aleksandrink ; usoda, življenje aleksandrink ; razstava, roman o aleksandrinkah

aleksandrínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo:   aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
 
lit.  aleksandrinski verz  šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici

alelúja 1   -e ž ( ȗ )
rel.  obredni enobesedni velikonočni spev:   zapeti alelujo ; radostna aleluja
 
knjiž.  voščiti veselo alelujo  veliko noč
 
etn.  jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč

alelúja 2   medm. ( ȗ )
rel.  izraža veselje, hvalo Bogu:   Gospod je vstal, aleluja ; sam.:  vriskajoč pojejo svoj aleluja

alergén   -a m ( ẹ̑ )
med.  snov, ki vzbuja alergijo:   za nekatere je cvetni prah alergen

alêrgičen   -čna -o prid. ( é )
nanašajoč se na alergijo:   alergičen bolnik ; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja ; alergična reakcija ; pren.  vemo, da je alergičen na to vprašanje

alêrgičnost   -i ž ( é )
med.  značilnost alergičnega človeka:   ugotavljati alergičnost / pren.  alergičnost na priseljence

alergíja   -e ž ( ȋ )
preobčutljivost organizma za določene snovi:   alergija na gluten, mlečne izdelke ; alergija na cvetni prah, pršice ; alergija na beljakovine, za beljakovine ; najpogostejši povzročitelji alergij ; zdravljenje kožne alergije ; sredstva proti alergiji

alergíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na alergijo:   zdravljenje alergijskih bolezni ; alergijska reakcija ; alergijsko vnetje nosne sluznice

alêrgik   -a m ( é )
alergičen človek:   živilo je primerno tudi za alergike ; hudi alergiki ; alergik na cvetni prah

alergogén   -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki povzroča alergijo:   alergogeni cvetni prah v zraku ; alergogena rastlina ; alergogena snov ; alergogeno živilo

alergologíja   -e ž ( ȋ med.
proučevanje in zdravljenje alergij:   ukvarjati se z alergologijo / oddelek za alergologijo

alergolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alergologijo:   alergološki test ; alergološka diagnostika ; alergološke študije / alergološka ambulanta

álfa   -e  tudi  -- ž ( ȃ )
prva črka grške abecede:   alfa [α], beta, gama
 
ekspr.  to je alfa in omega znanosti  temeljna, glavna stran

alfabét   -a m ( ẹ̑ )
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda :   povedati alfabet ; urediti imena po alfabetu ; grški alfabet

alfabetárij   -a m ( á )
po abecedi urejen seznam:   pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja

alfabétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
star. abeceden :   alfabetični seznam

alfabetíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od alfabetirati:

alfabetírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
urejati po abecedi, abecedirati:

alfabétski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
abeceden :   alfabetska ureditev

álfanumêričen   -čna -o prid. ( ȃ-é )
ki je sestavljen iz črk in številk, črkovno-številski:   alfanumerični podatek, znak ; alfanumerična tipka, tipkovnica ; alfanumerično označevanje

álfa rómeo   tudi  álfa roméo -a m ( ȃ, ọ̑; ȃ, ẹ̑ )
avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo:   alfa romeo rumene barve

al fresco   [ alfrésko prisl. ( ẹ̑ )
um.  na svež omet:   slikati al fresco ; v prid. rabi:  al fresco slikarstvo

álga   -e ž ( ȃ )
nav. mn.  nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi:   z algami preprežen kanal ; morske alge
 
bot.  rdeče, rjave, zelene alge ; bičkaste alge ; kremenaste alge  s kremenasto lupinico, Diatomeae

álgast   -a -o prid. ( ȃ )
poln alg:   algaste mlake

algébra   tudi  álgebra -e ž ( ẹ̑; ȃ )
veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki:   razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije ; učbenik algebre

algebráičen   -čna -o prid. ( á )
mat.  nanašajoč se na algebro:   algebraična enačba / algebraično število

algebrájski   -a -o prid. ( ȃ )
mat.  nanašajoč se na algebro:   algebrajska enačba, funkcija

algébrski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
mat.  nanašajoč se na algebro:   algebrska enačba, funkcija / algebrsko število

algónkij   -a m ( ọ̄ )
geol.  mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja:   skladi algonkija

algorítem   -tma m ( í )
mat.  navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku:   določiti algoritem ; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem  postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja

algôvnica   -e ž ( ȏ )
zool.  med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques:

àli 1   člen. ( ȁ )
1. izraža veliko mero povedanega:   ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron.  ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje:   ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo?  (I. Cankar)  torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju  poudarja nasprotno trditev:   stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj?  prav nič ; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal?  še nikoli
// ekspr.  izraža ukaz:   ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje:   ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!

àli 2   in  ali vez. ( ȁ )
1. v ločnem priredju  za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo:   vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd ; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine ; jaz ali ti, eden mora odnehati ; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne ; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti ; včasih okrepljen  ali ubogaj ali boš pa tepen  v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire:   naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige ; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug ; pisar.  nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik ; marec ali sušec ; v naslovih knjig  Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega:   upanja je zelo malo ali pa nič ; vrne se čez dve uri ali še prej ; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka ; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
 
pog.  leto dni ali kaj je od tega  približno ; ekspr.  prej ali slej bomo tudi z njim obračunali  nekoč gotovo ; ekspr.  čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša  sploh ne ; ekspr.  rada ali nerada, vrnila se bo  tudi proti svoji volji ; ekspr.  naj bo tako ali drugače, jaz ostanem  kakorkoli
2. star., v protivnem priredju  za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa 2 , a 5 , toda :   bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali ; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil ; ekspr.  denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen  odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice:   konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih  za uvajanje vprašanja:   še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti:   ne vem, ali je še živ ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi  za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti:   moraš se odločiti: ali – ali

aliánsa   -e ž ( ȃ )
zastar.  politična ali vojaška zveza držav:   ustanoviti alianso ; član alianse
 
zgod.  sveta aliansa  zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza
// zveza , društvo , organizacija :   mednarodna aliansa žena

álias   člen. ( ȃ )
knjiž.  drugače povedano, z drugim imenom, po domače:   zraven je bil Janez Kotar, alias Maček

alíbi   tudi  álibi -ja m ( ȋ; ȃ )
dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja:   imeti alibi ; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi
// knjiž. opravičilo , izgovor :   to je njegov moralni alibi

alienácija   -e ž ( á )
knjiž.  proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje:   proučevati alienacijo ; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela

alienacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od alienacija:   alienacijska problematika

alieníranost   -i ž ( ȋ )
knjiž.  značilnost alieniranega človeka, odtujenost:   alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti

alienírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  izgubljati svoje bistvo, odtujevati se:   v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira ; človek se alienira v mehanizaciji življenja

alifátski   -a -o prid. ( ȃ )
kem.  ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi:   alifatski amin ; alifatske spojine

aligátor   -ja m ( ȃ )
krokodil s širokim gobcem:   loviti aligatorje
 
zool.  kitajski, misisipski aligator

aliíran   -a -o prid. ( ȋ )
knjiž., v zvezi aliirane države, sile   države, sile, s sporazumom združene v zvezo:   aliirane in asociirane države

aliíranec   -nca m ( ȋ )
član alianse, zaveznik:

alikvóten   tudi  alikvôten -tna -o prid. ( ọ̑; ó )
knjiž.  ki deli celoto brez ostanka:   četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
♦ 
glasb.  alikvotni toni  toni, sozveneči z osnovnim tonom

alimentácija   -e ž ( á )
knjiž.  plačevanje alimentov:   doseči za otroka redno mesečno alimentacijo

alimentacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski:   alimentacijski prispevek / alimentacijski spor ; alimentacijska pravica zakonca

alimentáren   -rna -o prid. ( ȃ )
med., v zvezi z zastrupitev, obolenje   ki ga povzroči hrana:

alimênti   tudi  aliménti -ov m mn. ( é ē; ẹ́ ẹ̄ )
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina:   nezakonski oče mora plačevati alimente ; prejemati alimente ; tožila ga je za alimente

alimentírati   -am nedov. ( ȋ )
knjiž. preživljati , vzdrževati :   alimentirati otroke ; pren.  alimentirati investicijske sklade iz amortizacije

a límine   prisl. ( ȋ )
knjiž.  kratko malo, kar takoj:   a limine zavrniti prošnjo

alinêa   in  alinêja  tudi  alínea  tudi  alíneja ž ( ȇ; ȋ )
knjiž.  odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi:   druga alinea člena 3

alíra   in  alura -e  [ alíra ž ( ȋ )
nav. mn., zastar. vedenje 2 , ravnanje , navade :   gosposke alire

aliterácija   -e ž ( á )
lit.  ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik:   v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo

alizarín   -a m ( ȋ )
kem.  rdeče čimžno barvilo:   naravni, sintetični alizarin

aljáški   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Aljasko:   aljaško rudno bogastvo
 
vrtn.  aljaška pacipresa

aljehínka   -e ž ( ȋ )
šah.  otvoritev igre, ki jo je uvedel Aljehin:

álk   -a m ( ȃ )
zool.  pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca:   veliki alk

álka   -e ž ( ȃ )
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč:   zmagal je na alki
// ta obroč:   tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko

alkaidovec   tudi  alkájdovec -vca  [ alkájdovəc m ( ȃ )
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida:   alkaidovci in talibani

alkájski   -a -o prid. ( ȃ )
lit., v zvezi alkajska kitica   kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec:

alkálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alkalije, lužnat:   alkalna raztopina ; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine  alkalijske

alkáličen   -čna -o prid. ( á )
kem. alkalen :   alkalična raztopina / alkalična reakcija

alkáličnost   -i ž ( á )
kem. alkalnost :   alkaličnost seča

alkálija   -e ž ( á )
kem.  hidroksid alkalijskih kovin:   poškodbe z alkalijami

alkálijski   -a -o prid. ( á )
kem., v zvezi alkalijska kovina   mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen:   lastnosti alkalijskih kovin

alkalimetríja   -e ž ( ȋ )
kem.  merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin:

alkalizácija   -e ž ( á )
kem.  postopek, s katerim naredimo kaj alkalno:   alkalizacija raztopine

alkalizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
kem.  narediti kaj alkalno:   alkalizirati raztopino

alkálnost   -i ž ( ȃ )
kem.  lastnost alkalij:   močna alkalnost natrijevega luga ; stopnja alkalnosti

alkaloíd   -a m ( ȋ )
kem.  dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem:   alkaloidi so navadno strupeni ; uporabljati alkaloide za zdravila

alkalóza   -e ž ( ọ̑ )
med.  zastrupitev z alkalnimi snovmi:   alkaloza krvi

álkar   -ja m ( ȃ )
tekmovalec na alki:   sprevod alkarjev na konjih ; tekmovanje alkarjev

alkíden   -dna -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi alkidna smola   umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:

alkimíja   -e ž ( ȋ )
v srednjem veku  veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro:   ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž.  skrivnostna umetnost, čarovnija:   alkimija besed, ustvarjanja

alkimíst   -a m ( ȋ )
kdor se ukvarja z alkimijo:   srednjeveški alkimisti / knjiž.  alkimisti besed

alkimístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo:   alkimistična delavnica ; alkimistično eksperimentiranje

alkohól   -a m ( ọ̑ )
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa:   sok vsebuje tudi nekaj alkohola ; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
 
kem.  alkohol  alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome ; etilni alkohol  etanol, etilalkohol ; metilni alkohol  metanol, metilalkohol ; primarni alkohol  alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača:   zdržati se alkohola ; biti vdan alkoholu ; ta človek prenese velike količine alkohola

alkoholát   -a m ( ȃ )
kem.  spojina alkohola s kovino:   kondenziranje estrov z alkoholati

alkohólen   -lna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alkohol:   alkoholni aperitiv ; alkoholne pijače / alkoholni sen ; alkoholne blodnje
 
kem.  alkoholno vrenje  pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino ; med.  alkoholni bledež ; alkoholna intoksikacija ; pravn.  alkoholna kriminaliteta

alkohóličarka   -e ž ( ọ́ )
ženska, ki pretirano uživa alkoholne pijače:   neozdravljiva alkoholičarka

alkohóličen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na alkoholike:   alkoholična klinika / zastar.  alkoholične pijače  alkoholne

alkohólik   -a m ( ọ́ )
kdor pretirano uživa alkoholne pijače:   pravijo, da je alkoholik ; kroničen, notoričen alkoholik ; dispanzer za alkoholike

alkoholízem   -zma m ( ī )
pretirano uživanje alkoholnih pijač:   vdaja se alkoholizmu ; kronični alkoholizem ; boj proti alkoholizmu
// nagnjenje k temu:   dedni alkoholizem

alkoholizíranost   -i ž ( ȋ )
stanje alkoholiziranega človeka:   nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika ; stopnja alkoholiziranosti

alkoholizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
dodajati čemu alkohol:   alkoholizirati kompot ; alkoholizirati vino

alkohôlnat   -a -o prid. ( ȏ )
ki vsebuje alkohol:   alkoholnata tekočina

alkohológ   -a m ( ọ̑ )
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola:   alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu ; psihiater in alkoholog

alkoholomán   -a m ( ȃ )
med.  kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač:   zdravljenje alkoholomanov

alkoholomaníja   -e ž ( ȋ )
med.  kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač:   alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen

alkoholométer   -tra m ( ẹ̄ )
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:

alkohólov   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od alkohol:   alkoholova vnetljivost

alkohôlski   -a -o prid. ( ȏ )
alkoholen

alkoskóp   tudi  alkoskòp -ópa m ( ọ̑; ȍ ọ́ )
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotest :   alkoskop je nameril dva promila

álkotést   -a m ( ȃ-ẹ̑ )
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku:   elektronski alkotest ; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje:   odkloniti, opraviti alkotest

álkotéster   -ja m ( ȃ-ẹ́ )
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku:   alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola ; digitalni alkotester ; policijski alkotester

alkôva   -e ž ( ȏ )
knjiž.  večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem:   alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa ; posteljo ima v alkovi materine spalnice ; soba z alkovo

alkôven 1   -vna m ( ȏ )
knjiž. alkova :   postelja stoji v alkovnu

alkôven 2   -vna -o  ( ȏ )
pridevnik od alkova:   alkovni zastori

allegretto   [ alegréto prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za hitrost izvajanja  nekoliko hitro:

allegro   [ alégro prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za hitrost izvajanja hitro :   igrati allegro

all inclusive   --  [ ól inklúziu̯ v prid. rabi ( ọ̑, ȗ )
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo:   all inclusive ponudba  in  ponudba all inclusive ; all inclusive programi  in  programi all inclusive

álma máter   álme máter  tudi  -- -- ž ( ȃ, ā )
vznes. univerza :   drugo desetletje obstoja naše alme mater

almanáh   -a m ( ā )
publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik , letopis :   društvo je ob obletnici izdalo almanah ; pesniški almanah ; sodelavec, urednik almanaha
♦ 
navt.  navtični almanah  periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje

almanáhovec   -vca m ( ā )
sodelavec almanaha:

almanáhovski   -a -o  ( ā )
pridevnik od almanah:   almanahovska poezija

almandín   -a m ( ȋ )
min.  vijoličasti različek granata:

álmožna   -e ž ( á )
zastar. miloščina :   deliti, prositi almožno

àlo   tudi  aló medm. ( ȁ; ọ̑ )
izraža ukaz, spodbudo:   alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven!
// pri nagovoru  izraža opozorilo:   alo, fant, kdaj si pa prišel?

aloa   gl. aloja

alocírati   -am nedov. in dov. ( ȋ fin.
razdeljevati, razporejati za določen namen:   denar alocirajo v razvojne potenciale ; optimalno, ustrezno alocirati kaj

alód   tudi  alódij -a m ( ọ̑; ọ́ )
zgod.  dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti:   pridobiti alod ; lastniki svobodnih alodov

alodiálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alod, alodij:   alodialna posest / alodialne zadeve

alofón   -a m ( ọ̑ )
jezikosl.  varianta fonema zaradi spremenjenega okolja:

àlógičen   -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
ki se ne sklada z logiko:   alogično čustvo ; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična

àlógičnost   -i ž ( ȁ-ọ́ )
značilnost alogičnega:   alogičnost misli / to vodi v alogičnost ; moderna alogičnost

alogízem   -zma m ( ī )
kar se ne sklada z logiko:   v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov

alohtón   -a -o prid. ( ọ̑ )
knjiž.  ki je po izvoru od drugod:   alohtone rastline
 
geol.  alohtoni premog  premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov

alója   in  áloa -e ž ( ọ̑; ā )
agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi:   aloja je vzcvetela po sto letih ; sprehajati se med alojami in palmami
 
farm.  odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline

alójev   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alojo:   alojevi listi / alojev sok

alojzijevíščnik   -a m ( ȋ )
v drugi polovici 19. stoletja  gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče:   v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik

alojzijevíški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Alojzijevišče:   alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja

alójzijevski   -a -o prid. ( ọ́ )
ekspr.  po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:   alojzijevski mladenič / iron.  njegova mladost ni bila alojzijevska

alójzijski   -a -o prid. ( ọ́ )
ekspr.  po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:

alójznik   -a m ( ọ̑ )
alojzijeviščnik :   bil je sprejet med alojznike

alokácija   -e ž ( á )
knjiž.  načrtno razdeljevanje, načrtna delitev:   odločati o alokaciji dobička ; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih ; alokacija dela

alomórf   -a m ( ọ̑ )
jezikosl.  varianta morfema zaradi spremenjenega okolja:   predlog h je alomorf predloga k

alónža   -e ž ( ọ̑ )
fin.  podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve:

alopát   -a m ( ȃ )
med.  kdor zdravi z alopatijo:   alopati in homeopati

alopátičen   -čna -o  ( á )
pridevnik od alopatija:   alopatično zdravljenje

alopatíja   -e ž ( ȋ )
med.  zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni:

alotrópen   -pna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na alotropijo:   alotropne oblike ogljika

alotropíja   -e ž ( ȋ )
kem.  lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik:   alotropija ogljika

alpáka 1   -e ž ( ȃ )
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako:   alpako imajo za tovorno žival ; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali:   suknjič iz alpake
2. tekst.  cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne:   dva metra alpake ; v prid. rabi:  alpaka volnena tkanina za plašče

alpáka 2   -e ž ( ȃ )
zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro:   pribor iz alpake ; v prid. rabi:  alpaka srebro

alpákast 1   -a -o prid. ( ȃ )
ki je iz tkanine alpaka:   alpakast jopič

alpákast 2   -a -o prid. ( ȃ )
ki je iz kovine alpaka:   alpakast jedilni pribor

al pári   prisl. ( ȃ )
fin.  enako imenski vrednosti, enako za enako:   menjati al pari / tečaj al pari  enak začetnemu oziroma uradnemu

alpíd   -a m ( ȋ )
antr.  pripadnik alpske rase:   alpidi in baltidi

alpín   -a m ( ȋ )
v Italiji  vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec :   alpine je prisilil k predaji

alpínec   -nca m ( ȋ )
1. v Italiji  vojak enote, izurjene za operacije v gorah:   ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2. šport. žarg.  alpski smučar:   smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev

alpinétum   in  alpinét -a m ( ẹ̑ )
smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras:   urediti alpinetum ; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti

alpiníst   -a m ( ȋ )
kdor se ukvarja z alpinistiko:   biti navdušen alpinist ; visokogorski, zimski alpinist

alpinístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem:   alpinistični klub ; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost ; organizirati planinska in alpinistična predavanja

alpinístika   -e ž ( í )
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh:   vrhunska, zimska alpinistika ; razvoj alpinistike
// alpinizem

alpinístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki se ukvarja z alpinistiko:   slovenske alpinistke ; uspešna, vrhunska alpinistka ; vzpon alpinistke

alpinízem   -zma m ( ī )
veda o Alpah in alpinistiki:   nerešena vprašanja alpinizma
// alpinistika :   v alpinizmu je šele začetnik

alpínski   -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na alpinec 1:   alpinska vojaška enota
2. alpinističen :   alpinski klub
3. bot.  ki je nad zgornjo gozdno mejo:   alpinska flora

alpínum   -a m ( ȋ )
alpinetum :   lepo urejen alpinum

álpski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Alpe:   lepota alpskega sveta ; alpske dežele ; alpsko podnebje ; alpsko rastlinstvo / alpski vrt  alpinetum
♦ 
alp.  alpska dolina  dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora ; antr.  alpska rasa ; arhit.  alpska hiša  hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami ; bot.  alpski zvonček  visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella ; alpska možina ; alpska nebina ; lit.  alpska poskočnica  kitica iz štirih verzov v amfibrahih ; šport.  alpski smučar  športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem ; tekmovanje v alpski kombinaciji  tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu ; alpsko smučanje

ált   -a m ( ȃ )
nizek ženski ali deški glas:   poje alt / govoriti z altom ; ima prijeten alt
 
glasb.  prvi alt
// nav. mn.  altistka ali altist:   nastopili so soprani in alti

altána   -e ž ( ȃ )
knjiž.  zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju:   altana z visokimi okni ; hiše z altanami in balkoni
// senčnica 1 , uta :   vrt z altano

álter   -- prid. ( ȃ pog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen :   alter glasba  in  alterglasba, alter kultura  in  alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena   področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega:   meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:   režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena   skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:   stavbo je zasedla ljubljanska alter scena

alterácija   -e ž ( á )
knjiž. sprememba , menjava :   alteracija glasu / duševna alteracija
♦ 
glasb.  alteracija  kromatično zvišanje ali znižanje tona ; med.  maligna alteracija tkiva

álter égo   álter éga  in  -- -- m ( ȃ, ẹ̑ )
knjiž.  duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz:   lahko mu zaupaš, to je moj alter ego
// oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja:   glavni junak romana je pisateljev alter ego

alterírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. spremeniti , menjati :   alterirati glas, sodbo
 
med.  tkivo alterira  se spremeni

alternácija   -e ž ( á )
knjiž.  izmenično vrstenje, menjavanje:   na festivalu so peli popevke v alternaciji ; alternacija težjih vlog ; alternacija učiteljev pri pouku

alternatíva   -e ž ( ȋ )
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo:   biti, stati pred alternativo ; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti:   miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno:   iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu ; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa ; privlačna, uporabna brezplačna alternativa ; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:   predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna:   festival alternative ; denar za alternativo ; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo

alternatívec   -vca m ( ȋ )
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:   njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci ; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec :   dialog med alternativci in uradno medicino

alternatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na alternativo:   sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev ; mnenja so precej alternativna  izključujoča se / alternativni način, predlog ; alternativni viri energije  ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni ; alternativna glasba, kultura ; alternativne metode zdravljenja ; alternativna goriva  ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna ; alternativno vprašanje, mnenje ; alternativna zdravilka  ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila ; alternativno gibanje
 
ekon.  alternativna uporaba sredstev  uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo:   predlagali so alternativne guvernerje ; alternativno petje

alternatívka   -e ž ( ȋ )
1. pripadnica skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih:   izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. (alternativna) zdravilka :   na pregled je šla k alternativki

alternatívnost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost alternativnega:   spodbujati kreativnost in alternativnost

alternátor   -ja m ( ȃ )
elektr.  stroj za proizvajanje izmenične napetosti:   trifazni alternator

alternírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  izmenoma se vrstiti, menjavati se:   v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki ; alternirati s soigralcem

altiméter   -tra m ( ẹ̄ )
teh.  priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer :   altimeter kaže dva tisoč metrov ; altimeter za alpiniste

altíst   -a m ( ȋ )
kdor poje alt:

altístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki poje alt:   nastopila je znana altistka

altokúmulus   -a m , mn.  altokúmuli  tudi  altokúmulusi  ( ȗ )
meteor.  oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:

altostrátus   -a m , mn.  altostráti  tudi  altostrátusi  ( ȃ )
meteor.  polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:

áltovski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alt:   altovski glas / altovska arija
♦ 
glasb.  altovski ključ  C ključ na tretji črti črtovja ; altovska oboa  oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna

altruíst   -a m ( ȋ )
altruističen človek, nesebičnež:   bil je velik altruist ; oče altruist, sin pa tak egoist!

altruístičen   -čna -o prid. ( í )
poln altruizma, nesebičen:   altruističen človek ; njegovo ravnanje je altruistično

altruístka   -e ž ( ȋ )
altruistična ženska:   je altruistka in rada pomaga ljudem

altruízem   -zma m ( ī )
ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost:   njegov altruizem je občudovanja vreden ; storiti kaj iz altruizma

áltsaksofón   -a m ( ȃ-ọ̑ )
glasb.  saksofon z višje ležečim tonskim obsegom:

alú   -- v prid. rabi ( ȗ )
teh. aluminijast :   mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač

aludírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  prikrito meriti na kaj, namigovati:   članek aludira na takratne politične razmere ; ne vem, na koga aludira s tem

alúmen   -mna m ( ú )
nav. mn.  kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo:   alumni so plesali na gala večeru ; klub alumnov ; stiki z alumni naše fakultete / Društvo alumnov Veterinarske fakultete

aluminát   -a m ( ȃ )
kem.  sol kovine z aluminijevim hidroksidom:   kalcijevi aluminati ; natrijev aluminat

alumínij   -a m ( í )
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko:   pridobivati aluminij iz boksita ; aluminij v palicah ; tovarna aluminija ; posoda iz aluminija

alumínijast   -a -o prid. ( í )
ki je iz aluminija:   aluminijasti izdelki ; aluminijast novec ; aluminijasta cev, oprema, posoda
// podoben aluminiju:   aluminijast sijaj ; aluminijasta barva

alumínijev   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na aluminij:   aluminijeva spojina, zlitina
 
kem.  aluminijev silikat ; aluminijev sulfat  brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja
// aluminijast :   aluminijevi trakovi ; aluminijeva posoda, žica

alumínijski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na aluminij:   aluminijska industrija / aluminijska pločevina  aluminijasta

alumnát   -a m ( ȃ )
zastar. bogoslovje , semenišče :   po maturi je šel v alumnat

alúmosilikát   -a m ( ȗ-ȃ )
kem.  sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino:   kalcijev, natrijev, železov alumosilikat

alura   gl. alira

aluviálen   -lna -o prid. ( ȃ )
geol. holocenski :   aluvialen prod ; aluvialna naplavina ; aluvialna plast

alúvij   -a m ( ú )
geol.  mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen :   dolinske ježe so iz aluvija
// naplavine iz te dobe:

aluzíja   -e ž ( ȋ )
prikrito merjenje na kaj, namigovanje:   take njegove aluzije so ji pognale kri v lica ; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem ; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami

aluzíven   -vna -o prid. ( ȋ )
ki prikrito meri, namiguje na kaj:   aluzivni naslovi so primerni za literaturo in poljudno novinarstvo

alvéola   in  alveóla -e ž ( ẹ̑; ọ̑ anat.
1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica:   alveole v zgornji čeljusti
2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček:   pljučni krili z alveolami
♦ 
jezikosl.  alveole  rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci

alveoláren   -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na alveolo:   operacija alveolarne fistule / alveolarni glas  glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah

alzáški   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Alzacijo:   alzaški hribi / alzaška noša

alzheimer   -ja  [ álchajmer m ( ȃ pog.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; Alzheimerjeva bolezen :   test na alzhaimerja

Alzheimerjev   -a -o  [ álchajmerjev- prid. ( ȃ )
v zvezi Alzheimerjeva bolezen in alzheimerjeva bolezen   degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic:   bolnik z Alzheimerjevo boleznijo

alžírski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Alžirce ali Alžir:   alžirsko osvobodilno gibanje / uvažati alžirske pomaranče

amaconka   ipd. gl. amazonka ipd.

amalgám   -a m ( ȃ )
kem.  zlitina živega srebra s kovino:   prevleči z amalgamom ; zob so mu zalili z amalgamom ; natrijev, srebrov amalgam

amalgamíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od amalgamirati:   amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ 
mont.  pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine

amalgamírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
kem.  delati zlitino živega srebra s kovino:   amalgamirati baker
// obrt.  mazati, prevleči z amalgamom:   amalgamirati steklo

amalgámski   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od amalgam:   amalgamska plomba

amandmá   -ja m ( ȃ )
dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji:   predlagati, sprejeti amandma ; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev ; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika

amandmírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu:   vlada je amandmirala svoj zakon ; amandmirati člen zakona ; amandmirati sklep

amanuensis   -a  [ amanuénzis m ( ẹ̑ )
nekdaj  nižji uslužbenec, navadno v knjižnici:   bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa

amaránt   -a m ( ā )
vrtn.  okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir

amarílis   -a m ( ȋ )
vrtn.  lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum:

amatêr   -ja m ( ȇ )
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj :   s slikarstvom se ukvarja kot amater ; fotograf, igralec amater ; tečaj za voznike amaterje
2. slabš.  kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo:   imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev

amaterízem   -zma m ( ī )
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost , ljubiteljstvo :   dramski, glasbeni amaterizem ; profesionalizem in amaterizem
2. slabš.  nestrokovno, površno opravljanje kakega dela:   iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma

amatêrka   -e ž ( ȇ )
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica :   preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš.  ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo:   v tej stvari si pač še amaterka

amatêrski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na amaterje:   tekmovanje amaterskih pevskih zborov ; nastop amaterskih igralskih skupin ; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta

amatêrstvo   -a s ( ȇ )
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost , ljubiteljstvo :   alpinizem je zanj predvsem amaterstvo ; gledališko amaterstvo
2. slabš.  nestrokovno, površno opravljanje kakega dela:   to ni umetnost, to je amaterstvo

amazonít   -a m ( ȋ )
min.  modrikasto zeleni različek mikroklina:   okras iz amazonita

amazónka   tudi  amacónka -e ž ( ọ̑ )
1. ekspr.  pogumna, bojevita ženska:   kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala ; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
2. nekdaj  ženska jahalna obleka:   temno modra amazonka z vlečko

amazónski   tudi  amacónski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na amazonko:   ženska amazonske narave / amazonska obleka
2. nanašajoč se na reko Amazonko:   amazonski pragozdovi
♦ 
zool.  amazonska papiga

ámažnik   -a m ( á )
nar. berač 1 , revež :   potepuhi in amažniki

ámba   -e ž ( ȃ )
dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki:   amba in činkvin ; zadeti ambo
// najmanjši dobitek pri tomboli:   dobiti ambo

ambasáda   -e ž ( ȃ )
najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo:   ameriška ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi
// poslopje tega predstavništva:   obnoviti pročelje ambasade

ambasádor   -ja m ( ȃ )
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik:   jordanski ambasador v Sloveniji ; pren.  ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini

ambasádorka   -e ž ( ȃ )
najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, veleposlanica:   veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka ; pren.:  oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti ; Unicefova ambasadorka

ambícija   -e ž ( í )
nav. mn.  močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi:   nobenih ambicij nimam, samo delati si želim ; tu ni prostora za osebne ambicije ; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij  brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
// ed. ambicioznost :   njegova bolna ambicija ; fant z zdravo ambicijo

ambiciózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev:   ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen ; ambiciozen igralec ; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt ; ambiciozne zahteve

ambicióznež   -a m ( ọ̑ )
nav. slabš.  ambiciozen človek:   karieristi in ambiciozneži ; tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži

ambicióznost   -i ž ( ọ̑ )
lastnost ambicioznega človeka:   bolestna ambicioznost ; zdrava ambicioznost mladine

ambiènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje:   ustvariti primeren delovni ambient ; malomeščanski, vaški ambient ; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe ; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
// razpoloženje , ozračje :   na ulicah vlada pravi novoletni ambient

ambientálen   -lna -o prid. ( ȃ )
ki je del ambienta, ga ustvarja:   ambientalna osvetlitev, svetloba / ambientalna glasba  nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja / ambientalna postavitev  umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje / ambientalno gledališče  gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom

ambiênten   tudi  ambiénten -tna -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na ambient:   ambientne značilnosti / knjiž.  hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika

ambivalénca   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž.  hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev:   večna ambivalenca nagona in misli ; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca

ambivalénten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ambivalenco:   do drugih oseb ima ambivalenten odnos ; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti ; ambivalentna osebnost

ambivaléntnost   -i ž ( ẹ̑ )
knjiž.  lastnost ambivalentnega:   moralna ambivalentnost ; ambivalentnost značaja / rdeča nit feminizma je njegova ambivalentnost

ambón   -a m ( ọ̑ )
rel.  vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje Svetega pisma:   iti, stopiti k ambonu

ámbra   -e ž ( ȃ )
dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača:   vonj ambre

ámbrovec   -vca m ( ā )
vrtn.  platani podobno okrasno drevo, Liquidambar:   listje ambrovca je jeseni škrlatno

ambrózija   -e ž ( ọ́ )
1. v grški mitologiji  hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost:   na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž.  zelo dobra jed:
2. bot.  pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia:   ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah ; cvetni prah ambrozije ; širjenje ambrozije ; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija ; pelinolistna ambrozija

ambrozijánski   -a -o prid. ( ȃ )
rel.  imenovan po milanskem škofu Ambroziju:   ambrozijanski obred ; ambrozijansko petje

ambrózijski   -a -o prid. ( ọ́ )
knjiž.  ki diši kot ambrozija:   ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč

ambulánca   -e ž ( ȃ )
1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu:   polna ambulanca pisem in paketov
2. zastar. ambulanta

ambulánčen   -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ambulanco:   ambulančni vagon ; ambulančna pošta / ambulančni pregled ; ambulančno zdravljenje

ambulánta   -e ž ( ȃ )
1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje:   ambulanta je odprta dopoldne ; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// med. žarg.  zdravniški pregled v ambulanti:   brezplačna ambulanta
2. seljiva vojna bolnišnica:   štabna ambulanta
// zastar.  rešilni avtomobil:   z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil

ambulánten   -tna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na ambulanto:   ambulantni bolnik ; ambulantni pregled ; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu ; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel  ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
2. premičen , potujoč :   ambulantna knjižnica ; cestna ambulantna informacijska služba ; ambulantna trgovina

ambulatórij   -a m ( ọ́ )
zastar.  zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta :   zobni ambulatorij ; ambulatorij za otroke

améba   -e ž ( ẹ̑ )
zool.  enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica:   ameba se giblje s panožicami ; grižna ameba

amében   -bna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na amebo:   amebno gibanje
 
med.  amebna griža

ameboíden   -dna -o prid. ( ȋ )
podoben amebi:   ameboidna oblika / ameboidno gibanje levkocitov

ameliorácija   -e ž ( á )
agr. melioracija :   amelioracija kmetijskih zemljišč

ámen   člen. ( ā )
rel.  izraža potrditev, željo:   reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen ; pren., ekspr.  ne pustim, pa amen ; sam.:  šele pri amenu se je zbudil
 
pog.  z njim je amen  izgubljen je, umrl bo ; ekspr.  izblebetal je vse do amena, do amena vse  popolnoma vse ; to je gotovo kot amen v očenašu  popolnoma, čisto

amenorêja   -e ž ( ȇ )
med.  izostanek menstruacije:   patološka amenoreja

amenoróičen   -čna -o  ( ọ́ )
pridevnik od amenoreja:   zdravljenje amenoroičnih bolnic

amerícij   -a m ( í )
kem.  umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am:

američánski   -a -o prid. ( ȃ )
zastar. ameriški :   američanski Slovenci

Amêrika   -e ž ( ȇ )
celina med Atlantskim in Tihim oceanom:   Severna Amerika ; odkritje Amerike / Latinska Amerika  države Srednje in Južne Amerike
 
iron.  misli, da bo odkril Ameriko  kaj novega ; šalj.  stric iz Amerike  bogat in radodaren človek
// pog.  Združene države Amerike:   izseliti se v Ameriko

amerikánec   -nca m ( ȃ pog.
1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje:   amerikanci so na obisku v Evropi
2. kar je po izvoru iz Amerike:   vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec  ameriški kasač

amerikanístika   -e ž ( í )
veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi:   revija za anglistiko in amerikanistiko

amerikanizácija   -e ž ( á )
glagolnik od amerikanizirati:   med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije ; amerikanizacija našega življenja

amerikanízem   -zma m ( ī )
nav. slabš.  način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko:   amerikanizem se širi povsod po svetu ; brezdušni, tipični amerikanizem
// jezikosl.  element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku:   amerikanizmi v francoščini

amerikanizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja:   amerikanizirati umetnost ; evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali

amerikánka   -e ž ( ȃ pog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka :   ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi:   žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike:   cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ.  gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki

amerikanofíl   -a m ( ȋ )
kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo:   je pravi amerikanofil ; anglofili in amerikanofili

amerikánski   -a -o prid. ( ȃ )
1. pog. ameriški :   kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico
2. nanašajoč se na amerikance:   za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček

amerikánstvo   -a s ( ȃ )
zastar.  izseljevanje v Ameriko:   pisatelj je obdelal motiv amerikanstva

amerikánščina   -e ž ( ȃ )
nav. slabš.  ameriška angleščina:   kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine ; v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino  materinščino s primesmi ameriške angleščine
// pog. amerikanizem :   navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino

amêriški   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Američane ali Ameriko:   govoriti angleško z ameriškim naglasom ; ameriška celina ; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji ; ameriški zunanji minister ; ameriška vlada / ameriški Slovenci ; umrl je naš stric, ameriški povratnik  ki se je vrnil iz Amerike
♦ 
agr.  ameriška trta  trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta ; bot.  ameriški lešnik  nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki ; ameriški slamnik  zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea ; fin.  ameriški žurnal  poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo ; vet.  ameriški kasač ; zool.  ameriški kapar  majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus ; ameriška postrv  postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka

amêrištvo   -a s ( ȇ )
značilnosti, lastnosti Američanov:   razpravljati o bistvu amerištva

ametíst   -a m ( ȋ )
poldrag kamen vijoličaste barve:   ametist se lesketa ; ogrlica z velikim ametistom

ametísten   -tna -o prid. ( ȋ )
1. ki je iz ametistov, z ametisti:   ametistni prstan ; ametistna ogrlica
2. po barvi podoben ametistu:   ametistno nebo

ametístov   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od ametist:   verižica z ametistovim obeskom

amfetamín   -a m ( ȋ )
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost:   gram amfetamina ; tablete amfetamina / jemati amfetamine

amfíbija   -e ž ( í )
1. zool.  žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka :   našli so ostanke amfibij
2. aer.  letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi:   konstruktor amfibije
// teh.  (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:

amfíbijski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na amfibijo:   amfibijska žival / amfibijski tank ; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad  napad z amfibijskimi vozili

amfiból   -a m ( ọ̑ )
min.  rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino:   zrna amfibola

amfibolíja   -e ž ( ȋ )
lit.  dvoumno, dvosmiselno izražanje; dvoumje , dvosmiselnost

amfibolít   -a m ( ȋ )
petr.  temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov:

amfibólov   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od amfibol:   amfibolov azbest

amfibráh   tudi  amfíbrah -a m ( ā; ȋ )
lit.  trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom:   verz v amfibrahih

amfiktioníja   -e ž ( ȋ )
pri starih Grkih  zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča:   delfska amfiktionija

amfiteáter   -tra m ( á )
pri starih Grkih in Rimljanih  okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži:   rimski amfiteater v Pulju
// temu podoben prostor:   naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal

amfiteatrálen   -lna -o prid. ( ȃ )
po obliki podoben amfiteatru:   amfiteatralna predavalnica

amfiteátrski   -a -o prid. ( á )
amfiteatralen :   amfiteatrsko prizorišče

ámfora   -e ž ( ā )
antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema:   vino so Grki shranjevali v amforah ; geometrično okrašena amfora ; amfora za olje

amfotêren   -rna -o prid. ( ȇ )
kem.  sposoben delovati kot baza ali kot kislina:   amfoterni oksidi

ámi 1   -ja m ( ȃ )
v nemškem okolju  Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji:   rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja

amí 2   -ja m ( ȋ )
tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën:   kupil si je čisto novega amija ; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev

amíd   -a m ( ȋ )
kem.  spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku s kovino ali z ostankom organske kisline:   natrijev amid ; amidi organskih kislin

amidopirín   -a m ( ȋ )
farm.  zdravilo proti vročini in glavobolu:   vzela je dve tableti amidopirina

amigdalín   -a m ( ȋ )
kem.  snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov:

amíkt   -a m ( ȋ )
rel.  platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena:   duhovnik si je ogrnil amikt

amíl   -a m ( ȋ )
kem.  alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi:

amílacetát   -a m ( ȋ-ȃ )
kem.  ester amilalkohola in ocetne kisline:   amilacetat topi nitrocelulozo

amílalkohól   -a m ( ȋ-ọ̑ )
kem.  enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi:   uporaba amilalkohola

amiláza   -e ž ( ȃ )
biol., kem.  encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:

amiloíd   -a m ( ȋ )
med.  bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob:

amín   -a m ( ȋ )
kem.  spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku z ostankom ogljikovodika:   alifatski amini

amino...   ali  amíno...  prvi del zloženk  ( ȋ )
nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amonijaka:   aminoetan / aminokislina  in  amino kislina

amínokislína   in  amíno kislína -e ž ( ȋ-í )
kem.  organska kislina, ki vsebuje aminoskupino:   beljakovine so sestavljene iz aminokislin

aminopirín   -a m ( ȋ )
farm.  zdravilo proti vročini in glavobolu:

amínoskupína   in  amíno skupína -e ž ( ȋ-í )
kem.  atomska skupina, izvedena iz amonijaka z odvzemom enega atoma vodika:

amínski   -a -o prid. ( ȋ )
kem.  izveden iz amonijaka:   aminska spojina

ámiš   -a m ( ȃ )
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja:   skupnost amišev ; amiši in mormoni

amnestíja   -e ž ( ȋ )
delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev:   amnestija bo zajela veliko ljudi ; dati, podeliti amnestijo ; splošna amnestija za politične zapornike

amnestíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od amnestija:   amnestijski odlok, zakon

amnestíranec   -nca m ( ȋ )
kdor je amnestiran:   izpustitev amnestirancev

amnestírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati, podeliti amnestijo:   za državni praznik so jih amnestirali

amnezíja   -e ž ( ȋ )
med.  trajna ali začasna izguba spomina:   zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo ; delna, popolna, starostna amnezija

ámniocentéza   -e ž ( ȃ-ẹ̑ med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov:   v večini držav je starejšim nosečnicam na razpolago amniocenteza ; izvesti amniocentezo

ámnion   -a m ( ȃ )
zool.  notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih:   amnion varuje zarodek pred poškodbami

ámok   -a m ( ȃ )
zlasti pri Malajcih  stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo:   biti prevzet od amoka ; v prid. rabi:  amok situacija  pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti

amonál   -a m ( ȃ )
kem.  varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome:   amonal v prahu

amoniak   gl. amonijak

amonifikácija   -e ž ( á )
biol.  razkroj organskih dušičnih snovi v amonijak:   proces amonifikacije

amónij   -a m ( ọ́ )
kem.  atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika:

amónijak   in  amóniak -a m ( ọ̑ )
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini:   iz gnoja se širi duh po amonijaku

amónijakov   in  amóniakov -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od amonijak:   amonijakova raztopina

amónijev   -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na amonij:   amonijev nitrat, sulfat ; amonijeve soli

amonít   -a m ( ȋ )
pal.  izumrli glavonožec, podoben sipi:   amoniti in belemniti

ámor   -ja m ( ȃ )
um.  kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja:   porcelanasti amor ; amor z lokom in puščico

àmorála   -e ž ( ȁ-ȃ )
odsotnost, pomanjkanje moralnih načel:   glavna oseba v drami je poosebljena amorala ; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti

àmorálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ne priznava, se ne drži moralnih načel:   amoralen človek ; amoralna družba / amoralno dejanje ; amoralno stališče nasilja

àmoralízem   -zma m ( ȁ-ī )
knjiž.  nepriznavanje moralnih načel:   naraščajoči amoralizem

àmorálnost   -i ž ( ȁ-ȃ )
lastnost amoralnega človeka:   njegova popolna amoralnost ; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost

ámorček   -čka m ( ȃ )
manjšalnica od amor:   naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami ; ta otrok je lep kot amorček

amorét   -a m ( ẹ̑ )
um.  kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja:   sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti

amórfen   -fna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž.  ki je brez določene oblike; neizoblikovan , brezobličen :   iz amorfne gmote modelirati kip ; amorfna struktura / amorfna podoba mesta ; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr.  amorfna množica  neosveščena, nezavedna
// min.  ki je brez kristalne strukture:   amorfna snov ; steklo je amorfno

amórfnost   -i ž ( ọ̑ )
knjiž.  lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost:   amorfnost gmote / amorfnost sloga

Ámorjev   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Amorja:   Amorjev kip
 
knjiž., ekspr.  zadela ga je Amorjeva puščica  zaljubil se je

amortizácija   -e ž ( á )
1. delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja:   amortizacija udarcev
2. ekon.  postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu:   amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev:   knjigovodska, letna amortizacija
3. ekon.  postopno odplačevanje dolgoročnega posojila:   amortizacija posojila ; amortizacija z žrebanjem
4. pravn.  pravna razveljavitev vrednostne listine:   amortizacija hranilne knjižice

amortizacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na amortizacijo:   amortizacijska blazinica / amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic ; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
♦ 
aer.  amortizacijska noga  priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh

amortizêr   -ja m ( ȇ )
teh.  priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik :   v avtu se je zlomil levi amortizer ; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi

amortizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja:   amortizirati pritiske, tresljaje ; amortizirati sunke, trke, udarce / pren.  amortizirati napetosti, politične želje
2. ekon.  postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev:   amortizirati proizvajalna sredstva
3. ekon.  postopno odplačevati dolgoročno posojilo:   amortizirati obveznice ; dolg se amortizira
4. pravn.  pravno razveljaviti vrednostno listino:   amortizirati hranilno knjižico

àmpak 1   člen. ( ȁ pog.
1. izraža veliko mero:   ampak smo imeli srečo! / iron.  ampak si pameten!
2. izraža začudenje, nevoljo:   ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!

àmpak 2   in  ampak vez. ( ȁ v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane:   ne piše za mladino, ampak za odrasle ; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati ; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi   za širjenje, stopnjevanje prej povedanega:   ni le svetoval, ampak tudi pomagal ; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče ; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda ; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr.  za izražanje nasprotja s prej povedanim:   lista po knjigi, ampak uči se ne ; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno ; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka  za opozoritev na prehod k drugi misli:   Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska ; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš

ampakovánje   -a s ( ȃ )
nav. iron.  raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni:   Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja

ampelografíja   -e ž ( ȋ )
veda, ki proučuje vrste vinskih trt:   posvetiti se študiju ampelografije

ampêr   -a m ( ȇ )
fiz.  enota za merjenje jakosti električnega toka:   meriti v amperih ; varovalka za deset amperov [A]

ampêrméter   -tra m ( ȇ-ẹ̄ )
elektr.  priprava za merjenje jakosti električnega toka:   vključiti ampermeter ; laboratorijski, prenosni ampermeter

ampêrsekúnda   in  ampere-sekunda -e  [ ampêr-sekúnda ž ( ȇ-ȗ )
fiz.  enota za merjenje elektrine:

ampêrski   -a -o  ( ȇ )
pridevnik od amper:   amperska skala na ampermetru

amplifikácija   -e ž ( á )
knjiž. razširitev , povečanje :   pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija ; stilistična amplifikacija  izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov

amplitúda   -e ž ( ȗ )
1. fiz.  največja vrednost nihajoče fizikalne količine:   amplituda električne napetosti ; amplituda nihanja ; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa:   temperaturna amplituda ; amplituda bibavice ; pren.  čustvena amplituda ; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ 
biol.  ekološka amplituda  obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju

amplitúden   -dna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na amplitudo:   amplitudni kot ; amplitudna modulacija  modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja

ampúla   -e ž ( ȗ )
neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje:   steklena ampula ; odbiti vrh ampule / ampula seruma
♦ 
anat.  razširjeni del cevastega organa

ampulíran   -a -o prid. ( ȋ )
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje:   ampulirana zdravila

amputácija   -e ž ( á )
kirurška odstranitev uda telesa:   zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo ; amputacija noge ; pren.  velika etnična amputacija

amputacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na amputacijo:   amputacijski štrcelj
 
med.  amputacijski nož

amputíranec   -nca m ( ȋ )
komur so amputirali kak ud telesa:   proteze za amputirance

amputírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
opraviti amputacijo:   amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste

amulét   -a m ( ẹ̑ )
predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč:   nositi amulet okrog vratu ; dragocen amulet ; amulet zoper bolezni

àmúzičen   -čna -o prid. ( ȁ-ú )
ki je brez čuta, smisla za umetnost:   amuzično občinstvo umetnika ne razume ; estetsko amuzičen

àmúzičnost   -i ž ( ȁ-ú )
lastnost amuzičnega človeka:   kritikova amuzičnost ; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti

àmuzikálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki je brez čuta, smisla za glasbo:   je povsem amuzikalen človek

anabaptíst   -a m ( ȋ )
pripadnik anabaptizma, prekrščevalec:   nauki anabaptistov

anabaptístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na anabaptiste ali anabaptizem:   anabaptistična ločina

anabaptístovski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anabaptiste:

anabaptízem   -zma m ( ī )
zlasti v 16. stoletju  verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo:   pripadniki anabaptizma

anabóličen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na anabolik:   anabolični hormon, steroid ; snov z anaboličnim učinkom

anabólik   -a m ( ọ́ kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase:   jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov ; anabolik testosteron ; stranski učinki anabolikov

ànacionálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
narodno brezbrižen:   delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov ; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno

anaeróben   -bna -o prid. ( ọ̑ )
biol.  ki za življenje ne potrebuje prostega kisika:   anaerobne bakterije / anaerobno gnitje

anaerobióza   -e ž ( ọ̑ )
biol.  pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika:

anafilaksíja   -e ž ( ȋ )
med.  preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine:   proučevati anafilaksijo

anafiláktičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na anafilaksijo:   doživeti anafilaktični šok ; anafilaktična reakcija po piku čebele

anáfora   -e ž ( á )
lit.  ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov:   uporabljati anafore

anafóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na anaforo:   anaforična stanca
♦ 
jezikosl.  anaforični zaimek  zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede

anagráf   -a m ( ȃ )
adm.  register stalnega prebivalstva:   predložil je anagraf mesta
// nekdaj  urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev:   anagraf vodi evidenco o prebivalstvu

anagráfski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na anagraf:   anagrafski podatki / anagrafski urad

anagrám   -a m ( ȃ )
s prestavitvijo črk nastala nova beseda:   beseda leto je anagram od telo ; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami

anahorét   -a m ( ẹ̑ )
knjiž. puščavnik :   živel je kot anahoret

anahorétski   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od anahoret, puščavniški:   anahoretsko življenje

anahronístičen   -čna -o prid. ( í )
ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben:   anahronistična politika ; anahronistično gledanje na dobo ; to delo je danes že anahronistično

anahronízem   -zma m ( ī )
pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa:   njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem ; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov  pomot v zvezi s časovno opredelitvijo

anakolút   -a m ( ȗ )
jezikosl., lit.  nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna:   tak stavek je primer anakoluta

anakónda   -e ž ( ọ̑ )
zool.  zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus:   kajmani, piraje in anakonde

anakreóntik   -a m ( ọ́ )
lit.  kdor piše anakreontske pesmi:   slovenski anakreontik Vodnik

anakreóntika   -e ž ( ọ́ )
lit.  pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen:   Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika

anakreóntski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko:   anakreontska motivika ; anakreontska pesem

anakrúza   -e ž ( ȗ )
lit.  nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu:   troheji z anakruzo

análen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na anus:   analna odprtina

analfabét   -a m ( ẹ̑ )
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek:   njegov ded je analfabet ; število analfabetov pada
// slabš.  kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež:   v politiki je popoln analfabet ; tehnični analfabet

analfabetízem   -zma m ( ī )
neznanje branja in pisanja; nepismenost :   odpraviti analfabetizem ; boj proti analfabetizmu
// slabš.  nevednost v kaki stroki:   politični analfabetizem

analfabétski   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od analfabet:   analfabetski tečaj

analgétik   -a m ( ẹ́ )
farm.  zdravilo proti bolečinam:   sintetični analgetiki

análi   -ov m mn. ( ȃ )
zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis:   društveni anali ; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih ; pren.  ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja

analíst   -a m ( ȋ )
1. analitik :   analist je komentiral razpoloženje na trgu ; politični analist / forenzični analist  forenzik
2. knjiž.  pisec analov, letopisec:   te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti ; anonimni analist ; kronisti in analisti

analístičen   -čna -o prid. ( í )
knjiž.  nanašajoč se na anale:   analistična pripoved ; analistično dopisovanje

analítičarka   -e ž ( í )
ženska, ki analizira:   opazovalka in analitičarka medijev ; mnenje, nasveti analitičarke / finančna, politična analitičarka

analítičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na analizo:   analitični postopek ; analitični pristop k reševanju problemov ; analitične metode ; analitična obdelava podatkov ; analitična orodja ; analitično reševanje problemov / analitični članki ; analitični oris književnega dela ; analitična kritika / analitični um ; analitične sposobnosti ; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih ; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev ; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka ; analitična služba podjetja
♦ 
kem.  analitična kemija  analizna ; lit.  analitična drama  drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej ; mat.  analitična geometrija  geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih ; teh.  analitična tehtnica  tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno

analítik   -a m ( í )
kdor analizira:   literarni zgodovinar je predvsem analitik ; globok, hladen, izrazit analitik ; analitik družbe, življenja ; ekonomist analitik ; mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov ; posli analitika in planerja / borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik ; medijski, politični analitik ; vojaški analitik / kemik analitik

analítika   -e ž ( í )
nauk ali teorija o analizi:   poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja

analítski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na analizo:   analitske metode / analitska ocena delovnih mest / analitski oddelek ; uvedli so analitsko službo / analitska hiša  ustanova, ki ocenjuje, presoja poslovanje, stanje (podjetij) na trgu / analitska kemija  analizna

analíza   -e ž ( ȋ )
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje:   analiza kaže, potrjuje ; delati, izvesti, podati analizo ; ne bomo se spuščali v analizo problema ; izčrpna, kritična, podrobna analiza ; analiza cen, krvi ; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza ; znanstvena analiza
 
fiz.  spektralna analiza  določevanje snovi s pomočjo spektrov ; jezikosl.  besedna analiza  opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko ; stavčna analiza ; kem.  (kemična) analiza  ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh ; kvalitativna, kvantitativna analiza ; mat.  funkcionalna analiza  matematika, ki se ukvarja s funkcijami
// temeljit, izčrpen pregled; presoja , ocena :   v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe ; analiza dobe in okolja ; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate

analizánt   -a m ( ā á psiht.
kdor je analiziran:   analizant predpostavlja, da analitik pozna odgovor na njegovo težavo

analizátor   -ja m ( ȃ )
1. analitik :   bil je analizator tedanje meščanske družbe ; globok analizator
// šah.  kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije:   moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev
2. teh.  naprava za analiziranje:   analizator plinov ; analizator zvoka
♦ 
mat.  diferencialni analizator  naprava za reševanje diferencialnih enačb

analízen   -zna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na analizo:   analizni podatki o vinu ; analizni postopki ; analizne metode, tehnike / analizni izvidi ; analizni laboratorij
 
kem.  analizna kemija  kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh ; teh.  analizna tehtnica  analitična

analizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od analizirati:   kritično analiziranje vzgojne prakse ; težnja po analiziranju

analizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati analizo, razčlenjevati:   analizirati gospodarske razmere ; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj  presojati, ocenjevati
 
jezikosl.  analizirati stavek ; kem.  analizirati  ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh ; šah.  analizirati potezo, pozicijo

analóg   -a m ( ọ̑ )
1. analogen, podoben pojav ali predmet:   knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku ; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem.  spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini:   inzulinski analog ; analog beljakovinske spojine

analógen 1   -gna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na analogijo, podoben:   analogen pojav, razvoj ; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje  sklepanje po analogiji
 
biol.  analogni organi  po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe

analógen 2   -gna -o prid. ( ọ̑ )
1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano:   analogni oddajnik ; program pretvarja analogni signal v digitalnega ; pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij:   analogni modem, priključek, vhod ; analogni fotoaparat, telefon ; analogne naprave ; analogna televizija / analogna fotografija ; analogna telefonija
2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili:   na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti ; analogna ura

analógičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
analogen 1 analogični zaključki

analogíja   -e ž ( ȋ )
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu:   problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti ; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija ; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
 
jezikosl.  uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika

analógnost   -i ž ( ọ̑ )
lastnost, značilnost analognega, podobnost:   analognost literarnih procesov

análogon   -a m ( ȃ )
knjiž.  analogen, podoben pojav ali predmet:   knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku

anamnéstičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na anamnezo:   bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu

anamnéza   -e ž ( ẹ̑ )
med.  podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo:   anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze ; bolnikova, družinska anamneza
♦ 
filoz.  anamneza  po Platonu  spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo ; pravn.  kriminalna, socialna anamneza  podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti

ánanas   -a m ( ȃ )
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad:   veliki nasadi ananasa ; nikoli prej ni jedla ananasa ; v prid. rabi:  ananas liker
 
agr.  ananas hruška  hruška z okusom po ananasu

ánanasov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ananas:   ananasovi lističi / ananasov kompot

anapést   -a m ( ẹ̑ )
lit.  trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom:   napisal je odo v anapestih

anapéstovski   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od anapest:   anapestovski ritem

anárhičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na anarhijo:   anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr.  temu je vzrok njegova anarhična narava  neuravnovešena, neurejena
♦ 
polit.  anarhična doba  doba brezvladja

anárhičnost   -i ž ( á )
neurejenost , neorganiziranost :   anarhičnost produkcije ; anarhičnost gospodarskega sistema

anarhíja   -e ž ( ȋ )
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost:   v državi je vladala popolna anarhija ; v poeziji je prišlo do anarhije ; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr.  kakšna anarhija je v tej hiši  nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje:   anarhija v proizvodnji
♦ 
polit.  stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost

anarhíst   -a m ( ȋ )
pristaš anarhizma:   v boj so posegli anarhisti
// ekspr. upornež , neposlušnež :   včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist

anarhístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem:   anarhistični elementi ; anarhistična miselnost ; anarhistično pojmovanje demokracije

anarhístka   -e ž ( ȋ )
pristašinja anarhizma:   anarhistka in revolucionarka
// ekspr. upornica :   nič ne uboga, je prava anarhistka

anarhístovski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anarhiste:   anarhistovski atentat

anarhízem   -zma m ( ī )
nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve:   anarhizem in nihilizem ; malomeščanski anarhizem

anarhoíden   -dna -o prid. ( ȋ )
knjiž.  ki teži, se nagiba k anarhiji:   anarhoidna gledališka politika ; anarhoidno pojmovanje demokracije

anárhoindividualístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika:   anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov ; anarhoindividualistično gledanje na stvari

anárhosindikalístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na anarhosindikalizem:   anarhosindikalistična organizacija ; anarhosindikalistično pojmovanje

anárhosindikalízem   -zma m ( ȃ-ī )
polit.  anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda:   zavzemal se je za anarhosindikalizem

anastátičen   -čna -o prid. ( á )
tisk., nekdaj  nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja:   anastatični ponatis

anastigmát   -a m ( ȃ )
fiz.  lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma:

anastomozírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
biol.  prehajati drug v drugega:   krvne žilice anastomozirajo

anátema 1   -e ž ( ȃ )
rel.  izobčenje iz Cerkve:   izreči anatemo nad odpadnikom ; pren.  izšla je kritika, polna ostre anateme

anátema 2   medm. ( ȃ )
knjiž.  izraža izobčenje iz Cerkve:   zaradi krivih naukov: anatema ; sam.:  izreči svečani anatema ; pren.  na pisatelja je padel anatema

anatematizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
rel.  izobčiti iz Cerkve:

anatemizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. obsoditi , prekleti , izobčiti :   vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati

anatóm   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za anatomijo:   bil je eden najboljših anatomov svojega časa ; pren.  pisatelj je anatom duše

anatómičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
star. anatomski :   anatomični ustroj roke

anatomíja   -e ž ( ȋ )
veda o zgradbi telesa živih bitij:   dognanja anatomije / izpit iz anatomije
// zgradba telesa živih bitij:   živalska anatomija ; anatomija človeka, konja ; anatomija mišic ; pren.  anatomija meščanske družbe
♦ 
biol.  primerjalna anatomija  veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov

anatomizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  podrobno razstaviti, razčleniti:   anatomizirati človekovo ravnanje

anatómka   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za anatomijo:

anatómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anatomijo:   anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost ; anatomske spremembe telesa

andalúški   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo:   andaluško narečje / andaluški konj

andalúzijski   -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo:   andaluzijski ples ; andaluzijska mesta ; andaluzijsko sonce / andaluzijski konji

andaluzít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat:

andánte   prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja  zmerno hitro, korakajoče:   igrati andante

andantíno   prisl. ( ȋ )
glasb., označba za hitrost izvajanja  hitreje kot andante:   igrati andantino

andezít   -a m ( ȋ )
petr.  svetlo zelena ali temna predornina:

andezíten   -tna -o  ( ȋ )
pridevnik od andezit:   andezitni groh

andiníst   -a m ( ȋ )
kdor se udeleži odprave v Ande:   argentinski, slovenski andinist ; pisatelj in andinist

andinízem   -zma m ( ī )
alp.  vzpenjanje na najvišje vrhove Andov:   polstoletna zgodovina andinizma slovenskih izseljencev v Argentini ; predavanje o andinizmu

andragóg   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za andragogiko:   posvet andragogov in direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle

andragógika   -e ž ( ọ́ )
veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih:   predavanja temeljijo na izsledkih andragogike ; ustanovili so katedro za andragogiko

andragóginja   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za andragogiko:   dveurno delavnico bo vodila izkušena andragoginja

andragóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na andragogiko:   andragoški center ; andragoška stroka ; različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle

andróga   -e ž ( ọ̄ )
zool.  zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna:

androgamét   -a m ( ẹ̑ )
biol. androgameta

androgaméta   -e ž ( ẹ̑ )
biol.  moška spolna celica:

androgín   -a m ( ȋ )
knjiž. hermafrodit , dvospolnik

andromaníja   -e ž ( ȋ )
bolezensko povečana spolna sla žensk; nimfomanija :   trpi za andromanijo

ándropávza   -e ž ( ȃ-ȃ )
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli:   veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo ; simptomi andropavze

anekdóta   -e ž ( ọ̑ )
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku:   o njem so krožile različne anekdote ; pripovedovati anekdote ; v razlago vpletati anekdote ; dvoumne, kosmate anekdote ; anekdote iz Balzacovega življenja

anekdótičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
knjiž.  nanašajoč se na anekdoto:   anekdotičen zapis ; anekdotična novelistika / anekdotični humor / ta človek ima že kar anekdotično smolo

anekdótičnost   -i ž ( ọ́ )
knjiž.  lastnost, značilnost anekdotičnega:   njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja

anekdótski   -a -o prid. ( ọ̑ )
anekdotičen :   bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu

áneks   tudi  anéks -a m ( ȃ; ẹ̑ )
knjiž.  priloga k spisu ali pogodbi; dodatek , priključek :   izdaja ima tudi tekstnokritični aneks ; aneks konvencije o cestnem prometu ; aneks memoranduma
// prizidek :   aneks k valjarniški lopi

aneksíja   -e ž ( ȋ )
nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev:   izvesti aneksijo ; italijanska aneksija ; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski ; aneksija k Nemčiji

aneksíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aneksijo:   aneksijski načrt, odlok
 
zgod.  aneksijska kriza  kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908

aneksionístičen   -čna -o prid. ( í )
ki je usmerjen, ki teži k aneksiji:   aneksionistični cilji ; aneksionistična politika ; aneksionistična stranka

anektírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
izvesti aneksijo, priključiti:   anektirati deželo ; anektirati Avstrijo k Nemčiji

anekuména   -e ž ( ẹ̑ )
geogr.  neobljudeno, za naselitev neugodno območje:   šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene

anémičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
med.  ki ima anemijo, slabokrven:   anemičen bolnik ; postati anemičen
// knjiž. neizrazit , medel :   literatura je postajala vedno bolj anemična ; osebe v povesti so nekam anemične

anémičnost   -i ž ( ẹ́ )
med.  lastnost anemičnega:   anemičnost otrok / knjiž.  anemičnost naše realistične drame

anemíja   -e ž ( ȋ )
med.  bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost:   kronična, prirojena anemija ; znaki anemije ; pren.  anemija današnje družbe

anemíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od anemija:   anemijski šumi

anémik   -a m ( ẹ́ )
med.  kdor ima anemijo:

anemográf   -a m ( ȃ )
meteor.  priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra:

anemométer   -tra m ( ẹ̄ )
meteor.  priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra:   radarski anemometer

anemóna   -e ž ( ọ̑ )
vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona   okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria:   šopek anemon

anergíja   -e ž ( ȋ )
fiz.  del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela:   energijo delimo v eksergijo in anergijo

aneroíd   -a m ( ȋ )
fiz.  kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska:   pogledati na aneroid

anestétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na anestezijo:   anestetični učinek ; anestetična krema ; anestetično sredstvo

anestétik   -a m ( ẹ́ )
med.  sredstvo za anestezijo:   vbrizgati anestetik

anestezíja   -e ž ( ȋ )
med.  umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama , omrtvičenje :   lokalna, splošna anestezija ; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo
// bolezenska neobčutljivost:   anestezija prstov zaradi gobavosti

anesteziológ   -a m ( ọ̑ )
med.  zdravnik specialist za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji:   anesteziolog je pred operacijo ocenil splošno zdravstveno stanje bolnika

anesteziologíja   -e ž ( ȋ med.
veda, ki se ukvarja z anestezijo in vzdrževanjem življenjskih funkcij med operacijo:   metode anesteziologije ; odločila se je za specializacijo iz anesteziologije

anesteziológinja   -e ž ( ọ̑ )
med.  zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji:   specialistka anesteziologinja ; pogovor z anesteziologinjo ; dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

anesteziolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anesteziologe ali anesteziologijo:   anesteziološki pripomoček ; anesteziološka ambulanta ; sodobne anesteziološke metode / anesteziološki oddelek

anestezírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
med.  narediti, dati anestezijo; omamiti , omrtvičiti :   anestezirati poškodovanca

anestezíst   -a m ( ȋ )
kdor daje anestezijo,  med. anesteziolog :   za anestezijo pri bolniku skrbita zdravnik anestezist in medicinska sestra

anestezístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki daje anestezijo,  med. anesteziologinja :   po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

anevrízma   -e ž ( ȋ med.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca:   anevrizma trebušne aorte ; anevrizma v možganih ; razpok anevrizme

angažíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od angažirati:   angažiranje igralcev ; angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe

angažíranost   -i ž ( ȋ )
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost:   v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih ; aktivna, družbena, osebna angažiranost ; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti  vključitve, vživetosti

angažírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju:   angažirati umetnika v gledališču
2. pritegniti, uporabiti za določen namen:   angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
 
ekon.  angažirati kredit
// publ.  povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo:   brigado je angažiral nemški napad

angažmá   -ja m ( ȃ )
1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju:   dobiti, sprejeti angažma v operi ; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma  dogovor, pogodbo o zaposlitvi
2. angažiranost :   osebni, politični angažma ; angažma množic / odklanja aktivni angažma  vključitev, sodelovanje

ángel   -a m ( á )
1. rel.  dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave:   čisti, dobri angeli ; zbori angelov ; lepa, dobra je kot angel / evfem.  hudobni angel  satan, hudič ; angel varuh / angel gospodov  zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn.  angel miru ; angel smrti  smrt / angel iz belega marmorja
2. ekspr.  zelo dober človek, navadno ženska:   moja mati je bila angel ; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor  angel moj

ángelc   -a m ( á )
star. angel , angelček :   krilati, nebeški angelci ; ekspr.  vino je dobro, da bi ga angelci pili  zelo dobro

ángelček   -čka m ( á )
manjšalnica od angel:   angelček božji ; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki

angélika   -e ž ( ẹ̄ )
bot.  do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica:   gozdna angelika

ángelov   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na angela:   angelova trobenta / angelovo češčenje  zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko

ángelski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na angele:   angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz ; angelska lepota / angelsko češčenje  zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko

angína   -e ž ( ȋ )
vnetje mandeljnov in žrela:   dobiti, imeti angino ; gnojna angina

angina pectoris   angine pectoris  [ angína péktoris ž ( ȋ, ẹ̑ )
med.  srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih:   umrl je za angino pectoris ; lahka angina pectoris

anginózen   -zna -o  ( ọ̑ )
pridevnik od angina:   anginozni simptomi

angiografíja   -e ž ( ȋ med.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva:   angiografija koronarnih arterij

angiológ   -a m ( ọ̑ )
zdravnik specialist za angiologijo:   pregled pri angiologu

angiologíja   -e ž ( ȋ )
veda o žilah in žilnih boleznih:   ves čas sledi novostim v angiologiji / oddelek za kardiologijo in angiologijo

angiolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na angiologe ali angiologijo:   svetovni angiološki kongres ; angiološki pregled ; angiološka ambulanta

ángioplástika   -e ž ( ȃ-á med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček:   z angioplastiko so razširili ledvično arterijo / uspešna angioplastika

angléščina   -e ž ( ẹ̑ )
angleški jezik:   pasivno obvlada angleščino ; prevajati iz angleščine ; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino  pouk tega jezika

angléški   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo:   angleški jezik ; angleška literatura / angleški film ; angleški utežni sistem ; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček  počasen ples v tričetrtinskem taktu ; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto  dela prosto soboto ; angleška trava  nizka, gosto rastoča trava za gojene trate ; angleško stranišče  stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ 
adm.  angleška oblika poslovnih pisem  oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba ; fiz.  angleški palec  ali  angleška cola  dolžinska mera, 2,54 cm ; gastr.  angleški zajtrk  zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo ; glasb.  angleški rog  altovska oboa ; les.  angleški predal  predal z nižjo sprednjo stranico ; med.  angleška bolezen  rahitis ; vet.  angleški konj  križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme ; vrtn.  angleški park  park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine

angléžiti   -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika:   mlajši rod je samo še angležil ; vsesplošno angležiti

anglicízem   -zma m ( ī )
jezikosl.  element angleščine v kakem drugem jeziku:   anglicizmi v francoščini

anglikánec   -nca m ( ȃ )
pripadnik anglikanizma:   je vnet anglikanec

anglikanízem   -zma m ( ī )
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:   zgodovina anglikanizma

anglikánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na anglikance ali anglikanizem:   anglikanski duhovnik ; Anglikanska cerkev

anglikánstvo   -a s ( ȃ )
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:

anglíst   -a m ( ȋ )
strokovnjak za anglistiko:   eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog.  sestanek anglistov iz drugega letnika  slušateljev oddelka za anglistiko

anglístika   -e ž ( í )
veda o angleškem jeziku in književnosti:   revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze  oddelka za to vedo

anglístka   -e ž ( ȋ )
strokovnjakinja za anglistiko:

anglizácija   -e ž ( á )
prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja:   prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije

anglizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja:   anglizirati prebivalstvo

ánglo-   prvi del zvez  ( ȃ )
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo:   anglo-ameriške čete ; anglo-ameriška misija ; anglo-iranska pogajanja

anglo...   ali  ánglo...  prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo:   anglofil / angloameriški

ángloamerikánščina   -e ž ( ȃ-ȃ pog.
ameriška angleščina:   angloamerikanščina je postala svetovni sporazumevalni jezik

ángloamêriški   -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
nanašajoč se na Američane angleškega rodu:   angloameriški pisatelj

anglofíl   -a m ( ȋ )
kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo:   imeti koga za anglofila

anglofílski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anglofile:   njegov anglofilski znanec / anglofilska politika

anglofílstvo   -a s ( ȋ )
anglofilska miselnost:   bil je znan po svojem anglofilstvu

anglofób   -a m ( ọ̑ )
kdor je nasproten angleški politiki ali kulturi:   zagrizen anglofob

anglofónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik:   anglofonske države

anglomán   -a m ( ȃ )
kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško:   v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman

anglomaníja   -e ž ( ȋ )
nav. ekspr.  pretirano navdušenje za vse, kar je angleško:   anglomanija se je razširila po vsej Evropi

ánglosaksónski   -a -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na Anglosaksonce:   anglosaksonski jezik
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane:   ekonomika anglosaksonskih dežel

anglosáški   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Anglosase:   anglosaška rokopisna književnost
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane:   značilnosti anglosaškega sveta

ángloslovénščina   -e ž ( ȃ-ẹ́ ekspr.
slovenščina z elementi angleščine:   besedila piše v angloslovenščini

angóra   -- v prid. rabi ( ọ̑ )
nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako:   angora koza / angora volna

angórec   -rca m ( ọ̑ )
pog.  angorski kunec:   gojiti angorce

angórka   -e ž ( ọ̑ pog.
1. angorska koza:   dlaka angorke
2. angorska mačka:   čistokrvna angorka

angórski   -a -o prid. ( ọ̑ )
v zvezi s koza, kunec, mačka   ki ima dolgo, mehko dlako:   čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne

ángstrem   in  ångström -a  [ ánkstrem m ( ȃ )
fiz.  enota za merjenje valovnih dolžin svetlobe:

angúrija   -e ž ( ú )
nar. zahodno lubenica :   zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva

anhidríd   -a m ( ȋ )
kem.  spojina, ki ji je odvzeta kemično vezana voda:   anhidrid žveplove kisline

anhidrít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina kalcijev sulfat:

anihilácija   -e ž ( á )
fiz.  združitev osnovnega delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija:   anihilacija elektrona in pozitrona

anilín   -a m ( ȋ )
kem.  rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil:

anilínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na anilin:   anilinsko barvilo ; anilinsko črnilo
♦ 
tisk.  anilinski tisk  tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev

animácija   -e ž ( á )
1. film., gled.  navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh:   od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija ; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo ; pren.  to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih:   večerna animacija za otroke ; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera

animácijski   in  animacíjski -a -o prid. ( á; ȋ )
nanašajoč se na animacijo:   animacijska tehnika / animacijski program ; animacijska služba v zdravilišču vsak dan prireja izlete

animálen   -lna -o prid. ( ȃ )
živalski :   animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr.  v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti

animáličen   -čna -o prid. ( á )
animalen :   animalični nagoni / ekspr.  polastil se ga je animaličen strah

animáličnost   -i ž ( á )
animalnost :   elementarna animaličnost glavnega junaka

animalíst   -a m ( ȋ )
1. kdor zagovarja pravice živali in se bori zanje:   animalisti odkrivajo primere mučenja živali in odklanjajo poskuse na njih ; prepričanja animalistov ; pritiski, zahteve animalistov
2. umetnik, ki upodablja živali:   bil je žanrist in animalist

animálnost   -i ž ( ȃ )
lastnost animalnega, živalskost:   animalnost v človeku

animátor   -ja m ( ȃ )
kdor animira:   bil je veseljak in animator vsake družbe ; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator ; animatorji v hotelih, zdraviliščih ; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator ; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba:   ekipa, skupina animatorjev ; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji ; dekanijski animatorji za mladino
 
film.  risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu ; gled.  oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič

animátorka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki animira:   športna, turistična animatorka ; animatorka v hotelu, zdravilišču ; pevka in izkušena plesna animatorka / kulturna animatorka / animatorka na oratoriju
 
film.  risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu ; gled.  ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo

animátorski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na animatorje ali animiranje:   animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila

animé   -êja m ( ẹ̑ ȇ )
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi:   na Japonskem imajo kinodvorano, v kateri vrtijo samo animeje

animírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
navdušiti , spodbuditi , razgibati 1 ta igralec zna animirati občinstvo ; animiral jih je za petdnevni izlet po Italiji
 
gled.  animirati lutko  premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa

animírka   -e ž ( ȋ )
uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste:   prisedla je mlada animirka

animíst   -a m ( ȋ )
pripadnik animizma:

animístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na animizem:   animistično mišljenje, verovanje / animistični kulti

animízem   -zma m ( ī )
verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša:   animizem in totemizem

animózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. nenaklonjen , sovražen :   animozno vedenje

animóznost   -i ž ( ọ̑ )
knjiž. nenaklonjenost , sovražnost :   moje stališče do njega je brez vsake animoznosti ; animoznost med igralcema

anión   -a m ( ọ̑ )
fiz.  negativno naelektren ion:   soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione ; hidroksilni anioni

aniónski   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od anion:   anionska hidroliza

anizogamíja   -e ž ( ȋ )
biol.  spolno razmnoževanje z različno velikimi spolnimi celicami:

anizotrópen   -pna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anizotropijo:   anizotropna snov

anizotropíja   -e ž ( ȋ )
fiz.  pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti:   optična anizotropija kristala

ankéta   -e ž ( ẹ̑ )
1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju:   izvesti, organizirati, razpisati anketo ; anonimna, pisna anketa ; anketa o prometu ; anketa med delavci
// vprašalna pola:   izpolniti, obdelati anketo
2. zastar.  posvetovanje izvedencev:   sklicati anketo ; zbrati se na anketo
// komisija :   parlamentarna anketa

ankétar   -ja m ( ẹ̑ )
kdor anketira:   anketar zbira podatke

ankétarka   -e ž ( ẹ̑ )
ženska, ki anketira:   poklicalo je neko dekle in se predstavilo kot anketarka podjetja

ankéten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na anketo:   anketna metoda dela ; odgovoriti na anketna vprašanja / izpolniti anketni list / anketni odbor
 
film.  anketni film  filmski prikaz javnega mnenja o kakem sodobnem vprašanju

anketíranec   -nca m ( ȋ )
kdor je anketiran:   anketiranec je izpolnil anketni list ; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo

anketíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od anketirati:   osebno anketiranje ; dobiti podatke z anketiranjem dijakov ; metoda anketiranja

anketíranka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki je anketirana:   anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja

anketírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju:   anketirati bralce ; anketirati mladino različne starosti

ankilóza   -e ž ( ọ̑ )
med.  otrdelost sklepa:

anksiolítik   -a m ( í farm.
zdravilo proti anksioznosti:   analiza kaže na veliko porabo anksiolitikov ; antidepresivi in anksiolitiki

anksiózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anksioznost:   poskušal je zmanjšati anksiozne simptome ; anksiozna motnja ; anksiozno stanje / anksiozni ljudje ; biti anksiozen

anksióznost   -i ž ( ọ̑ )
1. psiht.  duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga:   zdravljenje anksioznosti
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga:   obšla ga je anksioznost

anóda   -e ž ( ọ̑ )
elektr.  elektroda za dovajanje električnega toka:   anoda in katoda ; napetost na anodi

anóden   -dna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na anodo:   anodni tok ; anodna napetost / anodna baterija ; anodno blato  blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo ; anodno oksidiranje  oksidiranje anode pri elektrolizi

anófeles   -a m ( ọ̑ )
zool.  komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis:   ličinke anofelesa / komar anofeles

anomálen   -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž.  ki odstopa od pravil; nepravilen , izjemen :   anomalen razvoj okostja ; anomalna rast

anomalíja   -e ž ( ȋ )
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost , izjemnost :   ta pojav je očitna anomalija ; odpraviti anomalije ; tako je prišlo do težkih anomalij ; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami ; duševna anomalija
 
fiz.  anomalija vode  lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto

anomálnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost anomalnega:   anomalnost rasti

anomíja   -e ž ( ȋ )
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo:   družbena, kulturna anomija ; občutek odtujenosti in anomije

anoním   -a m ( ȋ )
knjiž.  anonimen pisec:   kdo je ta anonim, ni vedel
// kar je sploh anonimno:   med temi knjigami je tudi nekaj anonimov

anonímen   -mna -o prid. ( ȋ )
1. ki ni naveden z imenom, brezimen:   anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik ; ostal je anonimen
// pri katerem avtor ni naveden:   anonimni članek ; anonimna ovadba ; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura
2. ki nima (slavnega) imena:   iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika

anonímka   -e ž ( ȋ )
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena:   napisati anonimko ; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica ; avtor, pisec anonimke

anonímnež   -a m ( ȋ )
ekspr.  anonimen človek:   uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem

anonímnik   -a m ( ȋ )
anonimen človek:

anonímnost   -i ž ( ȋ )
stanje anonimnega človeka, brezimnost:   dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja

anónsa   -e ž ( ọ̑ )
star.  (mali) oglas, inserat:   dati anonso v časopis ; objaviti anonso

anonsírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
star.  objaviti anonso, oglas; oglaševati , inserirati :   anonsiral je v vseh dnevnih časopisih

ánorak   -a m ( ȃ )
obl.  podložen vetrni jopič s kapuco:   obleči anorak ; anorak iz najlona ; anorak na zadrgo

anoréksičarka   -e ž ( ẹ́ )
ženska, ki ima anoreksijo:   ozdravljena anoreksičarka

anoréksičen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na anoreksike ali anoreksijo:   zdravljenje anoreksičnih bolnikov ; anoreksični simptomi ; oseba z anoreksično motnjo
2. ekspr.  zelo vitek, suh:   manekenka z anoreksično postavo
3. ekspr.  prazen, brez vsebine:   anoreksična denarnica ; anoreksična prireditev

anoréksičnost   -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, stanje anoreksičnega:   ugotoviti anoreksičnost ; zavrača očitke o motnjah prehranjevanja in anoreksičnosti

anoreksíja   -e ž ( ȋ )
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane:   imeti anoreksijo ; pojav anoreksije ; razvoj anoreksije ; ljudje z anoreksijo

anoréksik   -a m ( ẹ́ )
kdor ima anoreksijo:   za motnjami prehranjevanja umre petnajst odstotkov anoreksikov

anoréktičarka   -e ž ( ẹ́ )
anoreksičarka

anoréktičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
anoreksičen

anoréktik   -a m ( ẹ́ )
anoreksik

anorgáničen   -čna -o prid. ( á )
zastar. anorganski :   anorganična snov

anorgánski   -a -o prid. ( ȃ )
kem.  nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika:   anorganska snov ; anorganske baze, kisline / anorganska kemija  kemija, ki proučuje anorganske spojine

ànormálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ni normalen; nepravilen , nenavaden :   anormalen potek bolezni

ànormálnost   -i ž ( ȁ-ȃ )
lastnost, značilnost anormalnega:   anormalnost razvoja

anortít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec:

ansámbel   -bla m ( á )
1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela:   nastopili bodo baletni ansambli in solisti ; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel ; amaterski ansambli ; ansambel ljubljanske Drame ; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
2. knjiž.  predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto:   v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji

ansámbelski   -a -o  [ ansambəlski prid. ( á )
nanašajoč se na ansambel:   ansambelski ples ; dovršena ansambelska igra

ánšlus   -a m ( ȃ )
polit. žarg.  nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938:   stanje v Avstriji po anšlusu

antagoníja   -e ž ( ȋ )
antagonizem :   antagonija med starimi in mladimi

antagoníst   -a m ( ȋ )
1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik , tekmec :   v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist ; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
 
gled.  nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
2. farm.  spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine:   kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku ; zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti ; snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja

antagonístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na antagonizem:   antagonistični elementi v mednarodnih odnosih ; dva antagonistična estetska nazora ; antagonistični razredi v družbi ; antagonistična sila
 
anat.  antagonistične mišice  mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo

antagonízem   -zma m ( ī )
nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi:   generacijski, nacionalni, razredni antagonizem ; antagonizmi v medsebojnih odnosih ; antagonizem med socializmom in kapitalizmom

antánta   -e ž ( ȃ )
zgod., navadno v zvezi velika antanta   zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno:   sile antante ; boriti se na strani antante / mala antanta  zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni

antánten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na antanto:   antantne čete, sile ; Romunija je na antantni strani stopila v vojno

antárktičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na antarktiko:   antarktična morja / antarktične ekspedicije

Antárktika   -e ž ( á )
polarno območje okoli južnega tečaja:   raziskovalci Antarktike

antecédens   -a m ( ẹ̑ )
knjiž.  z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek:   antecedensi prve svetovne vojne

antedatírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega:   potrdilo je antedatiral za cel mesec

ántejevski   -a -o prid. ( ȃ )
ekspr.  tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju:   pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji

anténa   -e ž ( ẹ̑ )
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov:   montirati anteno ; oddajna, sprejemna antena ; radarska, radijska, televizijska antena ; sobna, zunanja antena ; pren.  antene človeških čutov ; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ 
biol.  antena  v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica ; rad.  okvirna antena  ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika

anténski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na anteno:   antenski kabel ; antenski steber radijske postaje ; televizijski antenski stolp ; ozemljiti antensko inštalacijo

antepéndij   -a m ( ẹ́ )
um.  poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize:   baročni antependij
// rel.  prt na sprednji strani oltarne mize:

anterídij   -a m ( í )
biol.  rastlinski moški spolni organ:

ànti   člen. ( ȁ )
nar.  izraža samoumevnost; menda :   Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh?  (M. Hus)

anti...   ali  ánti...  predpona v sestavljenkah  ( ȃ )
1. za izražanje
a) nasprotovanja, odpora:   antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist
b) nasprotnega delovanja, učinkovanja:   antifebrin, antitoksin
c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer:   anticiklon, antipod, antipasat
č) kontrasta, nasprotja:   antihistoričen, antilogaritem, antitalent
2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru:   antidatirati

ántiabsolutístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti absolutizmu:   antiabsolutističen pesnik / Schillerjeve antiabsolutistične tragedije

ántialergíjski   -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
1. ki ne povzroča alergijske reakcije:   antialergijska posteljnina ; antialergijsko sredstvo ; bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi
2. ki deluje proti alergiji:   antialergijske kapljice za oči ; antialergijska zdravila

ántialêrgik   -a m ( ȃ-é farm.
zdravilo proti alergiji:   zdravnik mu je predpisal antialergik ; naravni antialergik ; uporaba antialergika

ántialkohólen   -lna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
ki je proti alkoholizmu:   antialkoholno gibanje

ántialkohólik   -a m ( ȃ-ọ́ )
kdor je proti uživanju alkoholnih pijač:   bil je znan kot antialkoholik

ántialkoholízem   -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti alkoholizmu:   razmah antialkoholizma

ántiamerikanízem   -zma m ( ȃ-ī )
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike:   predstavil je argumente proti antiamerikanizmu ; ideološki antiamerikanizem ; politika antiamerikanizma

ántiamêriški   -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
ki je proti Američanom ali Ameriki:   njihov program je bil ocenjen kot antiameriški ; antiameriške demonstracije ; antiameriška propaganda

ántibaktêrijski   -a -o prid. ( ȃ-é )
ki deluje proti bakterijam:   antibakterijske lastnosti ; bambusova vlakna zagotavljajo naravno antibakterijsko zaščito ; antibakterijsko delovanje ; antibakterijsko milo

antibárbarus   -a m ( ȃ )
knjiž.  priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov:   jezikovni brusi in antibarbarusi

antibiótičen   -čna -o  ( ọ́ )
pridevnik od antibiotik:   antibiotično delovanje penicilina ; antibiotična zdravila

antibiótik   -a m ( ọ́ )
zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov:   tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik ; zdraviti z antibiotiki ; penicilin in drugi antibiotiki ; delovanje antibiotika
 
farm.  antibiotiki širokega spektra

ánticelulíten   -tna -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki deluje proti celulitu:   kreme z nanašanjem nimajo nobenega posebnega anticelulitnega učinka ; anticelulitna krema ; anticelulitna masaža

ánticiklón   -a m ( ȃ-ọ̑ )
meteor.  območje visokega zračnega pritiska:   azorski, sibirski anticiklon

anticipácija   -e ž ( á )
knjiž.  domnevanje vnaprej; predvidevanje , predpostavljanje :   njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj ; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
♦ 
ekon.  anticipacija  plačevanje ali jemanje vnaprej ; anticipacija davkov ; glasb.  anticipacija  predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo

anticipatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
ekon.  vnaprej plačljiv:   anticipativni mesečni obroki

anticipírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  vnaprej domnevati; predvideti , predpostaviti :   anticipirati potek dogodkov ; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju ; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
♦ 
ekon.  anticipirati  vnaprej plačati ali vzeti ; anticipirati davke ; rel.  anticipirati  opraviti del brevirja za naslednji dan

antíčen   -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na antiko:   občudovati antične kipe ; antični pesnik ; propad antičnega sveta ; antična filozofija, umetnost ; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov

antíčnost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost antičnega:   izrazita antičnost uprizorjene tragedije

antidatírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
antedatirati

ántidélec   -lca m ( ȃ-ẹ̄ )
fiz.  osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj:   vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec ; odkrili so nov antidelec

ántidemokrátičen   -čna -o prid. ( ȃ-á )
ki je proti demokraciji:   antidemokratična vlada / antidemokratične metode

ántidemokratízem   -zma m ( ȃ-ī )
miselnost, ki je proti demokratizmu:   boj proti antidemokratizmu

ántidepresív   -a m ( ȃ-ȋ )
farm.  zdravilo proti depresiji:   jemati, predpisati antidepresive ; naravni antidepresivi ; majhni, preveliki odmerki antidepresivov ; učinek antidepresivov ; antidepresivi in pomirjevala / zdravljenje z antidepresivi

ántidepresíven   -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki deluje proti depresiji:   antidepresivni učinek ; antidepresivna terapija ; antidepresivno sredstvo ; večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih

ántidetonátor   -ja m ( ȃ-ȃ )
kem.  bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju:   antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah

ántidialéktičen   -čna -o prid. ( ȃ-ẹ́ )
ki je proti dialektiki:   antidialektične tendence ; antidialektično stališče

ántidialéktika   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
nazor, ki je proti dialektiki:   antidialektika v njegovih razpravah

antidót   -a m ( ọ̑ )
farm.  sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa:   kemični in farmakološki antidoti

ántidráma   -e ž ( ȃ-á )
lit.  drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni:   uprizoritev antidrame

ántiemétik   -a m ( ȃ-ẹ́ farm.
zdravilo proti bruhanju:   preden zdravnik predpiše antiemetik, ponavadi razišče vzrok bruhanja

ántiepiléptik   -a m ( ȃ-ẹ́ farm.
zdravilo proti epilepsiji:   bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo antiepileptike

ántifašíst   -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti fašizmu:   aktiven antifašist ; koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste

ántifašístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti fašizmu:   antifašistična organizacija ; antifašistično gibanje / med narodnoosvobodilnim bojem  Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ] ; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945  Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]

ántifašístka   -e ž ( ȃ-ȋ )
ženska, ki je proti fašizmu:   bila je ena najbolj aktivnih antifašistk

ántifašízem   -zma m ( ȃ-ī )
nazor, gibanje proti fašizmu:   novi fašizem in antifašizem

antifebrín   -a m ( ȋ )
farm.  zdravilo proti vročini pri živalih:

ántifeminíst   -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš antifeminizma:   bil je znan antifeminist

ántifeminístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti enakopravnosti žensk z moškimi:   antifeministične tendence

ántifeminízem   -zma m ( ȃ-ī )
naravnanost proti enakopravnosti žensk z moškimi:

ántifevdálen   -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu:   revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost ; antifevdalna gibanja v 16. stoletju

ántifitóftoren   -rna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
v zvezi antifitoftorna služba   organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni:   krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe

antifóna   -e ž ( ọ̑ )
rel.  koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor:   prepevati antifone
// kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov:

antifonárij   -a  tudi  antifonár -ja m ( á )
rel.  knjiga antifon:   samostan hrani star psalterij in antifonarij

antifonírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
rel.  z antifono začenjati petje psalmov:

antifónski   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od antifona:   antifonski način petja

antifríz   -a m ( ȋ )
sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih:   naliti antifriz v avtomobilski hladilnik

ántigén   -a m ( ȃ-ẹ̑ )
biol.  snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles:   živalski strupi so antigeni za človeka

ántiglobalíst   -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti globalizmu:   protest antiglobalistov ; skupina antiglobalistov ; antiglobalisti in okoljevarstveniki

ántiglobalístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti globalizmu:   antiglobalistični protest ; antiglobalistične demostracije ; antiglobalistično gibanje

ántiglobalizácija   -e ž ( ȃ-á )
miselnost, ki je proti globalizaciji:   zagovornik antiglobalizacije

ántiglobalizacíjski   in  ántiglobalizácijski -a -o prid. ( ȃ-ȋ; ȃ-á )
ki je proti globalizaciji:   antiglobalizacijski protesti ; antiglobalizacijsko gibanje ; antiglobalizacijska načela

ántiglobalízem   -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti globalizmu:   antiglobalizem velja za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe ; naraščajoči antiglobalizem

ántihistamínik   -a m ( ȃ-í farm.
snov, ki zavira delovanje histamina:   zdravnik simptome umiri z antihistaminiki ; jemanje antihistaminikov ; tablete antihistaminika

ántihistamínski   -a -o prid. ( ȃ-ȋ farm.
ki zavira delovanje histamina:   antihistaminska krema ; antihistaminske tablete

ántihítlerjevski   -a -o prid. ( ȃ-ī )
ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu:   antihitlerjevsko gibanje / publ.  antihitlerjevska koalicija

ántihumanístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti humanizmu, človečnosti:   demagoška in antihumanistična ideologija

ántiimperialíst   -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti imperializmu:   dosleden pacifist in antiimperialist

ántiimperialístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti imperializmu:   antiimperialistične demokratične sile

ántijunák   -a m ( ȃ-á )
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom:   antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden ; dramski, romaneskni antijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti:   antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča ; športni antijunak

antíka   -e ž ( ȋ )
1. obdobje stare grške in rimske kulture:   pozna antika ; ideali antike ; navdušenje za antiko
2. predmet starinske vrednosti, starina:   zbiralec antik

antikadénca   -e ž ( ẹ̑ )
jezikosl.  kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi:   kadenca in antikadenca / rastoča, visoka antikadenca

ántikancerogén   -a -o prid. ( ȃ-ẹ̑ med.
ki deluje proti raku:   antikancerogene snovi ; antikancerogena učinkovina / antikancerogeni učinek ; antikancerogeno delovanje

ántikatóda   -e ž ( ȃ-ọ̑ )
elektr.  elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke:

ántikatolicízem   -zma m ( ȃ-ī )
nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu:   pesnikov antikatolicizem

antikizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  delati kaj antičnemu podobno:   antikizirati imena

ántiklerikálec   -lca m ( ȃ-ȃ )
pristaš antiklerikalizma:   radikalen antiklerikalec ; antiklerikalec in ateist

ántiklerikálen   -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti klerikalizmu:   antiklerikalna miselnost

ántiklerikalízem   -zma m ( ȃ-ī )
nazor, ki je proti klerikalizmu:   pisateljev bojeviti antiklerikalizem

antiklinála   -e ž ( ȃ )
geol.  izbočeni del nagubanih zemeljskih skladov:   antiklinala posavskih gub

antiklinálen   -lna -o  ( ȃ )
pridevnik od antiklinala:   antiklinalni del geološke gube

ántiklór   -a m ( ȃ-ọ̑ )
kem.  sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju:

ántikoagulánt   -a m ( ȃ-ā ȃ-á kem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo:   antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov ; jemanje antikoagulantov

ántikolonialízem   -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti kolonializmu:   bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma

ántikomintêrnski   -a -o prid. ( ȃ-ȇ )
ki je proti kominterni:   antikominternsko delovanje
 
zgod.  antikominternski pakt  pakt, ki sta ga leta 1936 sklenili Nemčija in Japonska proti kominterni

ántikomuníst   -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti komunizmu:   nikoli bil pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma

ántikomunístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti komunizmu:   antikomunistične tendence

ántikomunízem   -zma m ( ȃ-ī )
nazor, ki je proti komunizmu:   poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma

ántikoncepcionálen   -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
med.  ki deluje proti spočetju; kontracepcijski :   antikoncepcionalno sredstvo

ántikorozíjski   -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
metal.  ki preprečuje korozijo:   izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina  zlitina, odporna proti koroziji

ántikorozíven   -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
metal. antikorozijski :   antikorozivna barva / antikorozivna zaščita

antikríst   -a m ( ȋ ekspr.
1. kdor se bori proti Kristusu, veri:   braniti vero pred antikristom
2. brezverec , brezbožnik :   šel je v svet in postal antikrist / kot psovka  kaj vendar delate, antikristi!

antikrístov   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od antikrist:   antikristovo delovanje

antikrístovski   -a -o prid. ( ȋ )
ekspr.  tak kot pri antikristu:   antikristovsko početje / antikristovski pogled

ántikultúra   -e ž ( ȃ-ȗ )
nav. ekspr.  kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi:   antikultura se je preselila na ulico ; junak antikulture

ántikultúren   -rna -o prid. ( ȃ-ȗ )
ki je proti kulturi:   antikulturne tendence

antíkva   -e ž ( ȋ )
tisk.  latinske črke klasicističnega sloga:

antikvár   -ja m ( á )
trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar:   pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov

antikváren   -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na antikvariat:   zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne ; antikvarne šolske knjige  rabljene, stare

antikvariát   -a m ( ȃ )
trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna:   dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat
// trgovina z rabljenimi knjigami:   knjigo je dobil šele v antikvariatu

antikváričen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na antikvariat:   antikvarični predmeti / antikvarična trgovina prodaja stilno pohištvo / antikvarična vrednost

antikvíran   -a -o prid. ( ȋ )
zastar. zastarel :   antikvirani nazori

antikvitéta   -e ž ( ẹ̑ )
predmet starinske vrednosti, starina:   zbiralec antikvitet ; trgovina z antikvitetami

ántiliteráren   -rna -o prid. ( ȃ-ȃ )
publ.  ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta:   gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem

ántilogarítem   -tma m ( ȃ-í )
mat.  število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus :   antilogaritem števila

ántilogaritmíranje   -a s ( ȃ-ȋ )
glagolnik od antilogaritmirati:   antilogaritmiranje matematičnega izraza

ántilogaritmírati   -am nedov. in dov. ( ȃ-ȋ )
mat.  delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju:   antilogaritmirati enačbo

antilópa   -e ž ( ọ̑ )
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki:   čreda antilop
 
zool.  indijska antilopa  antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra ; antilopa oriks  antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel

antilópin   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od antilopa:   antilopin trup

antilópji   -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antilope:   antilopje meso / antilopji samec / antilopja torbica  torbica iz kože antilope

ántimarksístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti marksizmu:   antimarksistična teza ; zavzemati antimarksistično stališče

ántimaterialístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti materializmu:   antimaterialistični nazor ; antimaterialistična teorija

ántimatêrija   -e ž ( ȃ-é )
fiz.  iz antidelcev sestavljena materija:   ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju ; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija

ántimetafízičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti metafiziki:   antimetafizična filozofija ; antimetafizično pojmovanje sveta

ántimilitaríst   -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti militarizmu:   biti vnet antimilitarist

ántimilitarístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti militarizmu:   ta film je izrazito antimilitarističen ; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile

ántimilitarízem   -zma m ( ȃ-ī )
gibanje proti militarizmu:

antimón   -a m ( ọ̑ )
kem.  svetla, krhka kovina bele barve, element Sb:   ruda, ki vsebuje antimon ; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona

antimonít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina antimonov sulfid:

antimónov   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antimon:   antimonove spojine
 
min.  antimonov sijajnik  rudnina antimonov sulfid

antimónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
antimonov :   antimonski rudnik

ántinacíst   -a m ( ȃ-ȋ )
kdor je proti nacizmu:   nepopustljiv antinacist ; antifašisti in antinacisti

ántinacístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti nacizmu:   vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu ; antinacistična organizacija

antinómičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na antinomijo, protisloven:   antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje

antinomíja   -e ž ( ȋ )
knjiž.  nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje:   avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah ; človeške, razredne antinomije ; nerazrešljive antinomije ; antinomije v družbi
 
filoz.  protislovje logičnega zakona s samim seboj

antiohíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Antiohijo:   antiohijski patriarh
 
rel.  antiohijska teološka šola  teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum

ántioksidacíjski   in  ántioksidácijski -a -o prid. ( ȃ-ȋ; ȃ-á kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo:   antioksidacijski učinek vitamina C ; selen priporočajo zaradi antioksidacijskega delovanja / antioksidacijske lastnosti olivnega olja

ántioksidánt   -a m ( ȃ-ā ȃ-á kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil:   askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni:   kava vsebuje antioksidante ; močen antioksidant ; vir antioksidantov / uživati antioksidante  hrano, ki jih vsebuje

ántioksidánten   -tna -o prid. ( ȃ-ā )
nanašajoč se na antioksidante:   krema, obogatena z antioksidantnimi vitamini ; antioksidantna zaščita ; antioksidantno delovanje
// ki vsebuje antioksidante:   antioksidantna snov

ántioksidántski   -a -o prid. ( ȃ-ā )
nanašajoč se na antioksidante:   antioksidantski dodatki k prehrani ; antioksidantski napitek ; antioksidantska hranila ; čaj ima antioksidantske učinke ; antioksidantske lastnosti rdečega vina ; snov z močnim antioksidantskim delovanjem

ántioksidatíven   -vna -o prid. ( ȃ-ȋ kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo:   sestavine vina imajo antioksidativni učinek ; vitamini z antioksidativnim delovanjem / dokazali so antioksidativne lastnosti ginsenga

ántiparalélen   -lna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren:   antiparalelna električna toka ; antiparalelni premici

ántipártijski   -a -o prid. ( ȃ-á )
v socializmu  ki je proti partiji:   antipartijska skupina

ántipasát   -a m ( ȃ-ȃ )
geogr.  veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:

antipásta   -e ž ( ȃ )
gastr.  konzervirano meso z zelenjavo za predjed:   jesti antipasto
// predjed sploh:

antipátičen   -čna -o prid. ( á )
ki vzbuja antipatijo, zoprn:   ta človek mi je antipatičen ; narisan je kot skrajno antipatična osebnost ; njeno antipatično vedenje

antipatíja   -e ž ( ȋ )
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari:   čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga ; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije ; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije

antipéndij   -a m ( ẹ́ )
um.  poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij :   baročni antipendij
// rel.  prt na sprednji strani oltarne mize:

ántipirátski   -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti piratom ali piratstvu:   antipiratska zaščita / antipiratski zakon

antipirétik   -a m ( ẹ́ )
farm.  zdravilo proti vročini:   zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov

antipirín   -a m ( ȋ )
farm.  zdravilo proti vročini, glavobolu:   jemati antipirine

antipód   -a m ( ọ̑ )
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje:   bil je pravi antipod očetu ; njegov idejni, politični antipod ; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
 
geogr.  prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble

antipóden   -dna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antipode:   antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov

ántipoezíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije:   antologijski zgled antipoezije

ántipolítičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti politiki:   antipolitično razpoloženje v romanu

ántipropagánda   -e ž ( ȃ-ȃ )
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda:   zgrešena antipropaganda
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za   kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce:   zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet

antirábičen   -čna -o prid. ( á )
med.  ki deluje proti steklini:   antirabično cepivo / antirabična postaja

ántirekláma   -e ž ( ȃ-ȃ )
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce:   na pomembnejših festivalih pogosto zmagujejo oglasi, ki šokirajo, in celo antireklame
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za   kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce:   moštvi sta na zadnji tekmi prikazali antireklamo za prvoligaški nogomet

ántireligiózen   -zna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
ki je proti religiji, protiverski:   antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja

ántirevmátik   -a m ( ȃ-á farm.
zdravilo proti revmatizmu:   jemanje antirevmatikov ; okrogla miza o uporabi antirevmatikov

ántirevolucionáren   -rna -o prid. ( ȃ-ā )
ki je proti revoluciji:   antirevolucionarno delovanje

ántiromán   -a m ( ȃ-ȃ )
lit.  roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana:   predstavnik francoskega antiromana

ántisemít   -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš antisemitizma:   zagrizen antisemit

ántisemitízem   -zma m ( ȃ-ī )
nazor, gibanje, ki je proti semitom, Judom:   zavračati antisemitizem ; val antisemitizma

ántisemítski   -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki je proti semitom, Judom:   antisemitski časopisi ; antisemitska propaganda

antisépsa   -e ž ( ẹ̑ )
med.  uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi:   nezadostna antisepsa

antiséptičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
med.  ki uničuje kužne klice:   antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje

antiséptik   tudi  antiséptikum -a m , mn.  antiséptika s in antiséptiki m ( ẹ́ )
med.  antiseptično sredstvo:   uporabili so najmočnejši antiseptik

antiséptika   -e ž ( ẹ́ )
med.  uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi:

ántisociálen   -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
ki je proti socialnemu redu, družbi:   izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo ; antisocialne težnje

ántisocialístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ki je proti socializmu:   antisocialističen pojav ; antisocialistične tendence

ántisociálnost   -i ž ( ȃ-ȃ )
lastnost, značilnost antisocialnega človeka:   njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti

ántistrésen   -sna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
ki deluje proti stresu:   sedemdnevni antistresni program ; antistresna terapija

antišambrírati   -am nedov. ( ȋ )
zastar.  hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke :   antišambrirati pri knezu

ántitalènt   -ênta m ( ȃ-ȅ ȃ-é )
pog.  kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar:   biti izrazit antitalent za matematiko

ántiteízem   -zma m ( ȃ-ī filoz.
nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam:   bojevit antiteizem ; ateizem in antiteizem

ántiteló   -ésa s ( ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑ )
med.  beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo :   nastajanje antiteles

ántiterorístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na antiterorizem:   na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote

ántiterorízem   -zma m ( ȃ-ī )
dejavnost, ki omejuje terorizem:   raziskave na področju antiterorizma in varnosti

antitétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na antitezo:   antitetična dvodelnost soneta ; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli

antitétičnost   -i ž ( ẹ́ )
značilnost antitetičnega:   antitetičnost misli

antitéza   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. nasprotje , kontrast :   Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču ; idejna, zgodovinska antiteza ; antiteza telesa in duha
// diametralno nasprotna trditev:   na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ 
filoz.  Heglova teza, antiteza in sinteza ; lit.  antiteza  besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto ; slovanska antiteza  antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor

antitóksičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
biol.  ki deluje proti toksinom:   antitoksični serum

antitoksín   -a m ( ȋ )
biol.  snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup:   napadeni organizem se brani z antitoksini

ántitrinitárec   -rca m ( ȃ-ȃ )
rel.  pripadnik katerekoli verske ločine, ki je proti dogmi o sv. Trojici:

ántivírusen   -sna -o prid. ( ȃ-ȋ )
1. ki deluje proti virusom:   propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč ; antivirusno zdravilo
2. ki varuje pred računalniškimi virusi:   antivirusni program ; poskrbeli smo za ustrezno antivirusno zaščito

ántivírusnik   -a m ( ȃ-ȋ )
protivirusni program, protivirusnik:   možnost brezplačne namestitve antivirusnika

antokián   tudi  antocián -a m ( ȃ )
biol.  rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin:

antologíja   -e ž ( ȋ )
zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik:   obsežna antologija ; antologija slovenske lirike

antologíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od antologija:   antologijski izbor

antolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antologijo:   v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti

antoním   -a m ( ȋ )
jezikosl.  beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede:   antonim od bel je črn

antonomazíja   -e ž ( ȋ )
lit.  zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno:

antónovka   -e ž ( ọ̑ )
agr.  trajno zimsko jabolko zelenkaste barve:

antracén   -a m ( ẹ̑ )
kem.  trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana:

antracénov   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na antracen:   antracenovi derivati / antracenovo olje

antracénski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na antracen:   antracensko olje / antracenska barvila

antracít   -a m ( ȋ )
premog najvišje kalorične vrednosti:   lignit in antracit

antracíten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na antracit:   antracitni rudniki / antracitni premog  antracit
// po barvi podoben antracitu:   obleka iz svile antracitne barve

antracítov   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od antracit:   antracitov pepel

ántraks   -a m ( ȃ )
med., vet.  kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad:   bacil antraksa

ántropobiologíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih:

antropocéntričen   tudi  antropocêntričen -čna -o prid. ( ẹ́; é )
filoz.  ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je:   antropocentrični nazor ; antropocentrična smer v znanosti ; antropocentrično gledanje

antropocéntričnost   tudi  antropocêntričnost -i ž ( ẹ́; é )
knjiž.  lastnost, značilnost antropocentričnega:   antropocentričnost sedanje dobe

antropocentrízem   -zma m ( ī )
filoz.  nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je:

antropofág   -a m ( ȃ )
knjiž. ljudožerec , kanibal

antropofagíja   -e ž ( ȋ )
knjiž. ljudožerstvo , kanibalizem

antropofobíja   -e ž ( ȋ )
psiht.  bolezenski strah pred ljudmi:

ántropogenéza   -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
biol.  nastanek in razvoj človeka:

ántropogeografíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo:

ántropogeográfski   -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na antropogeografijo:   antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid

antropoíd   -a m ( ȋ )
antr.  človeku sorodna opica:

antropoíden   -dna -o  ( ȋ )
pridevnik od antropoid:   antropoidne opice

antropológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za antropologijo:   priznan antropolog ; kulturni, socialni antropolog

antropologíja   -e ž ( ȋ )
veda o človeku kot členu narave:   dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija ; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije

antropológinja   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za antropologijo:   kulturna, socialna antropologinja ; priznana, znana antropologinja ; pogovor z antropologinjo ; antropologinja in zgodovinarka

antropolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antropologijo:   antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo

antropométričen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na antropometrijo:   antropometrični laboratorij / antropometrični podatki

antropometríja   -e ž ( ȋ )
metoda za določanje razmerij človeškega telesa:   tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije

antropometríjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od antropometrija:   antropometrijski instrumenti ; antropometrijski pregled

antropomórf   -a m ( ọ̑ )
antr.  človeku podobna opica:   šimpanz in drugi antropomorfi

antropomórfen   -fna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antropomorfizem:   antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev
// knjiž.  podoben človeku:   antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda
 
antr.  antropomorfne opice  antropomorfi

antropomorfízem   -zma m ( ī )
prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka:   naivni antropomorfizem ; antropomorfizem ljudske pesmi

antropomorfizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka:   antropomorfizirati božanstva, pojme

antropomórfski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na antropomorfizem:   antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu

antroponím   -a m ( ȋ )
jezikosl.  lastno ime človeka; osebno ime :   toponimi in antroponimi

ántroponomástika   -e ž ( ȃ-á jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi:   z antroponomastiko se ukvarjajo pomembni jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi

antropozóf   -a m ( ọ̑ )
pristaš antropozofije:   teozofi in antropozofi

antropozofíja   -e ž ( ȋ )
filoz.  nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta:   utemeljitelj antropozofije

ántski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Ante:   antska kultura

anuitéta   -e ž ( ẹ̑ )
fin.  letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti:   anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta ; plačevati anuitete ; posojilo z letno anuiteto tisoč evrov ; anuitete za kredite ; odplačilo anuitet

anuitéten   -tna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od anuiteta:   anuitetno posojilo

anulácija   -e ž ( á )
knjiž.  razglasitev za neveljavno; razveljavitev , uničenje :   anulacija čekov, dogovora

anulírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
razglasiti za neveljavno; razveljaviti , uničiti :   anulirati dogovor, odlok, pogodbo

ánus   -a m ( ȃ )
anat.  končni del črevesa; zadnjik , ritnik :   sluznica anusa ; vagina in anus

aójd   -a m ( ọ̑ )
knjiž., pri starih Grkih  ljudski pesnik in pevec:

aoríst   -a m ( ȋ )
jezikosl.  glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega:

aórta   -e ž ( ọ̑ )
anat.  glavna, največja arterija:   počena, pretrgana aorta / srčna, trebušna aorta

aórten   -tna -o  ( ọ̑ )
pridevnik od aorta:   aortni lok

ápage   medm. ( ȃ )
knjiž.  izgini, poberi se:   apage, skušnjavec!

apanáža   -e ž ( ȃ )
v monarhističnih državah  redni letni prejemki članov vladarske rodbine:   določiti, zvišati apanažo ; pren., ekspr.  apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb

apanážen   -žna -o  ( ȃ )
pridevnik od apanaža:   zmanjšati apanažno vsoto

aparát   -a m ( ȃ )
1. priprava za opravljanje določenega dela:   aparat dela brez napake ; vključiti aparat ; električni aparat ; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom:  brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat ; aparat za gašenje ; ekspresni aparat za kavo / zastar.  na letališču so pristajali lovski aparati  letala
// pog.  fotografski aparat:   ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat.  skupina organov z določeno funkcijo:   motnje v prebavnem aparatu ; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
 
šport.  gibalni aparat  kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi:   občina je zmanjšala svoj aparat ; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat ; povečevati, vzdrževati državni aparat ; policijski aparat je takoj stopil v akcijo ; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu:   knjiga je opremljena z obširnim aparatom ; kritični, znanstveni aparat

aparátčik   -a m ( ȃ )
slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991  aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih:   sekretar komiteja je bil aparatčik

aparáten   -tna -o prid. ( ȃ )
elektr.  nanašajoč se na aparat 1:   aparatna varovalka ; aparatna sponka  izolirana sponka za priključek električnih aparatov

aparatúra   -e ž ( ȗ )
sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto:   montirati, namestiti aparaturo ; klinika je opremljena s sodobno aparaturo ; filmska, tonska aparatura ; aparatura za vremensko službo

apárten   -tna -o prid. ( ȃ )
star.  ki vzbuja pozornost, občudovanje:   kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro ; apartna ženska
// poseben , nenavaden :   osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške

apartheid   -a  [ apárthajd- m ( ȃ )
zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki:   boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida

apartmá   -ja m ( ȃ )
1. večsobno stanovanje, zlasti v hotelu:   ima eleganten apartma ; najela je apartma v najboljšem hotelu
2. iron.  majhno, skromno stanovanje:   izvolite v moj apartma

apartmájski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apartma 1:   apartmajska soba ; apartmajsko stanovanje

apártnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost apartnega:   apartnost njene obleke / stilistična apartnost

apáš   -a m ( ȃ )
knjiž., zlasti v francoskem okolju  velikomestni potepuh, slepar, razbojnik:   apaši pariškega podzemlja

apáški 1   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na Apače:   naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz

apáški 2   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od apaš:   apaška banda

apátičen   -čna -o prid. ( á )
ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten , top 4 apatičen bolnik ; mož je popolnoma apatičen ; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop ; apatičen obraz

apátičnost   -i ž ( á )
apatija :   zbuditi se iz apatičnosti ; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika

apatíja   -e ž ( ȋ )
stanje apatičnega človeka; brezčutnost , topost :   pasti v apatijo ; prebudil se je iz globoke, popolne apatije ; apatija do življenja / politična apatija

apatít   -a m ( ȋ )
topazu podoben poldrag kamen rumene barve:   nakit z apatitom
 
min.  kalcijev fosfat s fluorom in klorom ; ležišča apatita

apatríd   -a m ( ȋ )
človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec :   mednarodna konvencija o apatridih ; kot apatridi se morajo javljati oblasti

ápeks   -a m ( ȃ )
1. anat.  vrh koničastega organa:   tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika
2. astron.  točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce:

apél   -a m ( ẹ̑ )
1. javen poziv, klic:   nasloviti apel na mladino ; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj:   apel na čast, na človečnost
2. zbor pri vojakih, v taboriščih:   zatrobiti k apelu ; večerni apel
♦ 
lov.  pes ima dober apel  je poslušen

apelácija   -e ž ( á )
pravn., nekdaj  ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba , priziv :   apelacija ni bila mogoča
// apelacijsko sodišče:

apelacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na apelacijo:   apelacijski rok / apelacijsko sodišče  nekdaj  sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje

apelatív   in  ápelativ -a m ( ȋ; ȃ )
jezikosl.  ime vrste, skupine predmetov; občno ime

apelatíven   -vna -o  ( ȋ )
pridevnik od apelativ:   apelativna raba osebnega imena

apelírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati:   govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo ; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek
2. sklicevati se na kaj:   apelirati na čut pravičnosti, na razum ; apeliramo na vašo politično zavednost

apendicítis   -a m ( ȋ )
med.  vnetje slepiča:

apéndiks   -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž.  dodatek, dopolnilo h knjigi:   v apendiksu je zadevo pojasnil
2. anat.  črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič

apercépcija   -e ž ( ẹ́ )
filoz.  zavestno dojemanje, spoznavanje:   sposobnost za apercepcijo

apercepcíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od apercepcija:   apercepcijski testi ; apercepcijske sposobnosti človeka

aperceptíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na apercepcijo:   aperceptivno spoznanje

apercipírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
filoz.  zavestno dojemati, spoznavati:   apercipirati svoje ravnanje

aperçu   -ja  [ apersí m ( ȋ )
knjiž.  duhovita domislica ali pripomba:   pomemben aperçu
// kratek pregled:   dal nam je samo aperçu problema

àperióden   -dna -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
aperiodičen :   aperioden pojav

àperiódičen   -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
ki se ne ponavlja redno:   aperiodičen pojav ; aperiodične spremembe
 
elektr.  aperiodični tokokrog  tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja ; glasb.  aperiodična gradnja skladbe  gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami

aperitív   -a m ( ȋ )
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna:   pelinkovec je odličen aperitiv ; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva ; v prid. rabi:, gost.  hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče

apertúra   -e ž ( ȗ )
fiz.  velikost, premer odprtine pri optični napravi:   apertura objektiva

apetít   -a m ( ȋ )
1. želja, potreba po jedi; tek 2 dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit ; ima velik apetit ; biti brez apetita ; jesti z apetitom
2. ekspr.  močna želja, pohlep po čem:   apetit neokolonialistov

apetíten   -tna -o prid. ( ȋ )
ki vzbuja apetit, tek:   apetitna jed
// zastar. privlačen , mikaven :   apetitna ženska

apezêjevec   -vca m ( ȇ )
pog., do 1941  član Akademskega pevskega zbora:   zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni  član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič:   apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi

apikálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apeks:   apikalni katar
 
jezikosl.  apikalni glas  glas, tvorjen s konico jezika

ápiterapíja   -e ž ( ȃ-ȋ med.
zdravljenje s čebelarskimi pridelki:   apiterapija pri boleznih zgornjih dihal ; zagovorniki apiterapije ; simpozij o apiterapiji

aplanát   -a m ( ȃ )
fiz.  lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije:

aplanátičen   -čna -o  ( á )
pridevnik od aplanat:   aplanatično lečje

aplavdírati   -am nedov. ( ȋ )
z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati :   občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem

aplávz   -a m ( ȃ )
z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje:   ansambel je bil deležen velikega aplavza ; govornika nagraditi z aplavzom  s ploskanjem ; goste so pozdravili z dolgim aplavzom ; doživel je aplavz pri odprtem odru ; publ.  največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne

aplicíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od aplicirati:   apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge

aplicírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu:   avtor aplicira svoje teorije na politiko ; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase ; aplicirati pravilo na konkreten primer ; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
2. uporabiti , uveljaviti :   rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo ; aplicirati znanje v praksi
3. obl.  našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje:   aplicirati čipke na obleko

aplíka   -e ž ( ȋ )
našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija

aplikácija   -e ž ( á )
1. knjiž.  prenašanje na kaj, prilagoditev čemu:   v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme ; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere ; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
2. knjiž. uporaba , uveljavitev :   poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov ; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
3. računalniški program:   razvijati poslovne, spletne aplikacije ; uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija ; računalniške igre in aplikacije
4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju:   našiti aplikacije ; obleka z aplikacijami ; aplikacija iz usnja
 
šol.  začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu

aplikacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aplikacijo:   aplikacijska metoda / aplikacijski ornament

aplikatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aplikacijo, uporaben:   aplikativne vede, znanosti ; aplikativna raziskovalna dela

aplikatívnost   -i ž ( ȋ )
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju:   aplikativnost visoko razvite tehnologije

aplómb   -a m ( ọ̑ )
knjiž.  gotovost v vedenju, samozavest:   govoriti z aplombom
 
kor.  obvladanje ravnotežja pri plesu

apnánje   -a s ( ȃ )
apnjenje , kalcifikacija :   apnanje kislih tal

ápnar   tudi  apnár -ja m ( ȃ; á )
kdor žge ali prodaja apno:   kot apnarja so ga poznali daleč naokrog

apnáriti   -im nedov. ( á ȃ )
ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna:   dolga leta je apnaril

ápnarski   in  apnárski -a -o prid. ( ȃ; á )
nanašajoč se na apnarje ali apnarstvo:   apnarsko delo

ápnarstvo   in  apnárstvo -a s ( ȃ; ȃ )
žganje ali prodajanje apna:   zaposlen je v apnarstvu

ápnast   -a -o prid. ( á )
umazan od apna:   apnasta lopata
// ki vsebuje apno:   apnast kompost

ápnat   -a -o  in  apnàt -áta -o prid. ( ȃ; ȁ ā )
bogat z apnom:   apnata zemlja

apnáti   -ám nedov. ( á ȃ )
apniti :   apnati travnik

apnêja   -e ž ( ȇ med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem:   apneje so pogosto vzrok nespečnosti

apnén   -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na apno:   apneni belež ; apnena malta ; apnene snovi / apnena zemlja  zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ 
agr.  apneni dušik  umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno ; grad.  apneno mleko  (gostejši) apneni belež ; petr.  apneni maček  lehnjak

apnénast   -a -o prid. ( ẹ̄ )
apnenčast :   apnenasta polževa lupina

apnénčast   -a -o prid. ( ẹ̄ )
ki je iz apnenca:   apnenčasta polževa lupina ; apnenčaste plasti, skale
// ki vsebuje apnenec:   apnenčasta zemlja

apnénčev   -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na apnenec:   apnenčev prah ; trdi apnenčevi sloji / apnenčeva siga

apnénec   -nca m ( ẹ̄ )
kamnina, iz katere se pridobiva apno:   Alpe so iz apnenca ; skladi apnenca ; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec ; koralni, kremenasti apnenec ; lapornati apnenec
 
geol.  dachsteinski apnenec

apnenéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
zastar. apneti :   žile so ji začele apneneti

apnénica   -e ž ( ẹ̑ )
1. peč za žganje apna:   postaviti apnenico
// vsebina apnenice:   skuhati dve apnenici
2. obrat za žganje apna:   oče dela v apnenici

apnéničar   -ja m ( ẹ̑ )
kdor dela pri apnenici:   bil je lovec, oglar in apneničar

apnénik   -a m ( ẹ̄ )
zastar. apnenec :   zemlja je pomešana z apnenikom

apnéniški   -a -o prid. ( ẹ̄ )
ki je iz apnenca; apnenčast :   apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
 
geogr.  Južne apneniške Alpe

apnênje   -a s ( é )
glagolnik od apneti:   apnenje žil

apnénka   -e ž ( ẹ̄ )
apnena zemlja:   puhlica in apnenka

apnéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
prepajati se s kalcijevim karbonatom:   pri arteriosklerozi žile apnijo

ápnica 1   -e ž ( ȃ )
jama za shranjevanje gašenega apna:   betonirana apnica

apníca 2   -e ž ( í )
z vodo mešano gašeno apno:   apnica izvrstno konzervira jajca

apník   -a m ( í )
zastar. apnenec

apníšče   -a s ( í )
kraj, kjer se žge apno:

apníški   -a -o prid. ( ȋ )
apnenčast :   apniška tla

apnítev   -tve ž ( ȋ )
apnjenje :   apnitev travnikov

apníti   -ím  in  ápniti -im nedov. ( ī í; ā ȃ )
dodajati apno, apnene snovi:   apniti travnik, zemljo

apnjênje   in  ápnjenje -a s ( é; ā )
glagolnik od apniti:   pravilno apnjenje vpliva na rast ; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal

ápno   -a s ( á )
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge:   prodajati apno ; gnojiti z apnom / gasiti apno  živo apno polivati z vodo ; kuhati, žgati apno  pridobivati apno z žganjem apnenca ; gašeno apno  spojina žganega apna z vodo ; klorovo apno  spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje ; žgano, živo apno  negašeno
 
agr.  klajno apno  dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor ; grad.  hidrirano apno  apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog.  z vodo mešano gašeno apno; belež :   beliti z apnom / vložiti jajca v apno

apodíktičen   -čna -o prid. ( í )
ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora:   apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka ; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
 
filoz.  apodiktična sodba  sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost

apodíktičnost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost apodiktičnega:   apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost

apoén   -a m ( ẹ̑ )
fin.  zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir:   izdati obveznice v apoenih po pet tisoč

apogêj   -a m ( ȇ )
astron.  točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje:   Luna je v apogeju ; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto

apokalípsa   -e ž ( ȋ )
rel.  grozljivo veličastni opisi konca sveta:   temne vizije apokalipse / Apokalipsa  zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta ; pren.  atomska apokalipsa

apokalíptičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na apokalipso:   apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci  jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž.  strahoten, grozoten, grozljivo veličasten:   apokaliptična groza ; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve

apókopa   -e ž ( ọ̑ )
jezikosl.  opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi:

apokríf   -a m ( ȋ )
lit.  apokrifen spis:   biblični apokrifi

apokrífen   -fna -o prid. ( ȋ )
navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen , ponarejen :   apokrifen evangelij ; stari apokrifni spisi ; apokrifne knjige ; apokrifno folklorno blago

apokrífnost   -i ž ( ȋ )
značilnost apokrifnega:   apokrifnost teksta

apokromát   -a m ( ȃ )
fiz.  izpopolnjeni akromat:

apokromátičen   -čna -o  ( á )
pridevnik od apokromat:   apokromatični objektivi

apolíd   -a m ( ȋ )
brezdomovinec

apolíničen   -čna -o prid. ( í )
knjiž. skladen 1 , umerjen :   apolinični tip človeka ; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost

apolíničnost   -i ž ( í )
knjiž.  lastnost, značilnost apoliničnega:   erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike

àpolítičen   -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki se ne zanima za politiko:   izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen ; njegova apolitična narava ; njihovo stališče je apolitično

àpolítičnost   -i ž ( ȁ-í )
lastnost, značilnost apolitičnega človeka:   apolitičnost sodobnih glasbenikov / univerza je zavezana apolitičnosti in objektivnosti

apologét   -a m ( ẹ̑ )
knjiž.  kdor brani kako idejo; branilec , zagovornik :   biti apologet abstraktne umetnosti ; spadal je med apologete kapitalizma ; apologet krščanstva
 
rel.  cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo

apologétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na apologetiko:   apologetičen spis ; apologetična knjiga

apologétika   -e ž ( ẹ́ )
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere:   apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko ; pren.  apologetika kapitalističnega sistema

apologétski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na apologetiko:   apologetsko delo

apologíja   -e ž ( ȋ )
knjiž.  pisni ali ustni zagovor, obramba kake osebe ali stvari:   pisati apologijo ; duhovita, strastna apologija ; apologija človeka ; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti

apólon   -a m ( ọ̑ )
zool.  dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:

apólonski   -a -o prid. ( ọ̑ )
tak kot pri Apolonu:   mladenič apolonske rasti
// apoliničen :   apolonski in dionizični tip

apopleksíja   -e ž ( ȋ )
1. med.  možganska kap:   posledice apopleksije
2. gozd.  nenadno sušenje drevesa:

apopléktičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na apopleksijo:   apoplektičen napad / apoplektičen bolnik

apopléktik   -a m ( ẹ́ )
med.  kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej:

aporíja   -e ž ( ȋ )
filoz., po eleatski filozofski šoli  nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:

apórt   -a m ( ọ̑ )
1. lov.  prinos ustreljene divjadi k lovcu:   po aportu je pes legel / kot ukaz  Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:

aposiopéza   -e ž ( ẹ̑ )
lit.  opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk:   med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo

apostát   -a m ( ȃ )
rel.  kdor odpade od vere, odpadnik:   biti apostat ; pren.  politični apostat

apostazíja   -e ž ( ȋ )
rel.  odpad od vere, odpadništvo:   verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo ; pren.  njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic

apóstelj   -na  [ apostəlj m ( ọ̑ )
star. apostol

aposterióren   -rna -o prid. ( ọ̑ )
filoz.  dobljen iz izkustva, izkustven:   aposteriorna spoznanja

a posterióri   prisl. ( ọ̄ )
filoz.  iz izkustva, po izkustvu; ant. a priori :   dokazovati, sklepati a posteriori / spoznanje a posteriori

apóstol   -a m ( ọ̑ )
1. rel.  vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa:   apostol Peter ; pisma apostolov / Dejanja apostolov  knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
// prvi oznanjevalec krščanstva:   slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov  sv. Pavel
2. s prilastkom  goreč glasnik ideje:   biti apostol miru

apostolát   -a m ( ȃ )
rel.  dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi:   hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda

apostólik   -a m ( ọ̄ )
rel. papež :   apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda

apostolováti   -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž.  učiti, širiti krščanstvo:   Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani

apostôlski   -a -o prid. ( ȏ )
1. nanašajoč se na apostole:   apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera  molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi ; Apostolska dela  knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
2. rel.  nanašajoč se na papeža, apostolski sedež:   apostolski blagoslov / apostolski administrator  upravitelj apostolske administrature ; apostolski delegat  papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem ; apostolski sedež  papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj ; apostolska nunciatura  stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem

apostôlstvo   -a s ( ȏ rel.
1. apostolat :   udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami:   vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda
2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom:   apostolstvo Cerkve

apostróf   -a m ( ọ̑ )
jezikosl.  grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:

apóstrofa   -e ž ( ọ̑ )
lit.  ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor:   govornikove apostrofe in retorična vprašanja

apostrofíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od apostrofirati:   pesnikovo apostrofiranje predmetov

apostrofírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar:   pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča  posebej omenil, poudaril

apotéka   -e ž ( ẹ̑ )
lekarna :   šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka ; s seboj je vzel tudi priročno apoteko

apotékar   -ja m ( ẹ̑ )
lekarnar :   po poklicu je bil apotekar ; vzela je bogatega apotekarja

apotékarica   -e ž ( ẹ̑ )
1. farmacevtka :   nasvet apotekarice
2. star.  lekarnarjeva žena:   čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica

apotékarski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
lekarnarski :   apotekarski predpisi

apoteóza   -e ž ( ọ̑ )
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari:   drama se zaključi z apoteozo ljubezni ; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja ; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
// pri starih Grkih in Rimljanih  povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo:   apoteoza cesarja

apotropêjski   -a -o prid. ( ȇ )
etn.  ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje:   apotropejsko dejanje, znamenje

apozícija   -e ž ( í )
jezikosl.  samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek:

apozicíjski   -a -o prid. ( ȋ )
jezikosl. apozicionalen :   apozicijska raba

apozicionálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apozicijo:   apozicionalni odnos

apraksíja   -e ž ( ȋ )
med.  bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe:

apreciácija   -e ž ( á fin.
(po)večanje vrednosti valute, zlasti glede na drugo:   preprečiti, ustaviti nadaljnjo apreciacijo ; stopnja apreciacije ; izgubljanje izvozne konkurenčnosti zaradi (prevelike) apreciacije / nominalna, realna apreciacija / izrazita, hitra, močna apreciacija valute

après-ski   -ja  [ aprè-skí m ( ȅ-ȋ )
obl.  kar se nosi po smučanju:   obleči, obuti après-ski ; v prid. rabi:  après-ski obutev  posmučarska obutev

apretêr   -ja m ( ȇ )
kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem:   apreter tkanin, usnja

apretíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od apretirati:   apretiranje tkanin ; sredstvo za apretiranje

apretírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh.  opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost:   apretirati tkanine ; apretirati blago proti mokroti

apretúra   -e ž ( ȗ )
1. teh.  dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost:   apretura lesa, tekstilij, usnja ; obrat za apreturo / svilena apretura  ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje:   pri pranju apretura rada popusti ; apretura proti mečkanju ; platno brez apreture
2. tovarniški obrat za apretiranje:   obratovodja apreture

apretúren   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na apreturo:   apreturna sredstva / apreturni oddelek

apríl   -a m ( ȋ )
četrti mesec v letu:   tekmovanje bo od petega do desetega aprila ; v aprilu mu poteče rok ; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi   dan, ko so v navadi šale in potegavščine:   danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik  ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila  za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

aprílov   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od april:   aprilov sneg

aprílski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na april:   aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala  za prvi april / imamo aprilsko vreme  spremenljivo, nestalno vreme ; ti si taka kakor aprilsko vreme

aprióren   -rna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž.  dan neodvisno od izkustva:   enostranski in aprioren odnos do problema ; apriorne in izkustvene metode ; njihova trditev je apriorna

a prióri   prisl. ( ọ̄ )
knjiž.  vnaprej, kratko malo:   popevkarstva ne kaže a priori odklanjati ; individualizem a priori zavračamo ; a priori nemogoča stvar
 
filoz.  neodvisno od izkustva, predizkustveno,  ant. a posteriori

aprioríst   -a m ( ȋ )
pristaš apriorizma:   trditve aprioristov

apriorístičen   -čna -o prid. ( í )
ki ne upošteva izkustva:   apriorističen odnos do stvarnosti ; aprioristični predsodki ; zavzemati aprioristično stališče

apriorízem   -zma m ( ī )
aprioristično stališče:   v tej stvari je vsak apriorizem odveč ; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov ; nevarnost apriorizmov v kritiki
 
filoz.  nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva

apriórnost   -i ž ( ọ̑ )
značilnost apriornega:   apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti

aprobácija   -e ž ( á )
adm.  uradna odobritev, potrditev:   aprobacija šolske knjige, uradnega spisa

aprobacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od aprobacija:   aprobacijski odlok

aprobírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
adm.  uradno odobriti, potrditi:   aprobirati spis ; komisija je tezo aprobirala

aproksimácija   -e ž ( á )
knjiž.  približna ocenitev, približno ocenjevanje:   statistična aproksimacija ; metoda sukcesivne aproksimacije
 
mat.  spodnja aproksimacija  približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti

aproksimatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aproksimacijo, približen:   izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov ; podatki so samo aproksimativni ; aproksimativna vrednost

aproksimatívnost   -i ž ( ȋ )
knjiž.  značilnost aproksimativnega, približnost:   aproksimativnost rezultatov

aproksimírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  približno oceniti, približno določiti:   aproksimirati vrednost

à propos   [ apropó medm. ( ọ̑ )
knjiž.  da ne pozabim, saj res:   à propos, doktor, kaj mislite o njeni bolezni?

apropriácija   -e ž ( á )
pravn.  prevzem česa v last, prilastitev:

aprovizácija   -e ž ( á )
1. zlasti v vojnem času  organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami:   aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog.  urad za tako preskrbovanje:   mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano
2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje:   dobiti, dostaviti aprovizacijo

aprovizacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aprovizacijo:   aprovizacijski urad / dobiti aprovizacijski dodatek

apsída   tudi  ápsida -e ž ( ȋ; ȃ )
arhit.  polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve:   romanska apsida ; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida

apsidálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na apsido:   apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek

apsíden   tudi  ápsiden -dna -o  ( ȋ; ȃ )
pridevnik od apsida:   apsidna stena

àpsiholóški   -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
ki ni psihološki:   apsihološka drama ; apsihološka interpretacija

ár   -a m ( ȃ )
ploščinska mera, 100 m 2 :   pogozditi petdeset arov [a] zemljišča

ára 1   -e  tudi  -a m ( ȃ )
zool.  velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara:

ára 2   -e ž ( ȃ )
zool.  velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara:   gnezdišča modrih ar

ára 3   -e ž ( á )
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, naplačilo:   dati, plačati, vzeti aro ; vrniti dvojno aro ; ara za njivo ; pet tisoč evrov are

arábec   -bca m ( ȃ )
konj arabske pasme:   jahal je iskrega arabca

arabéska   -e ž ( ẹ̑ )
um.  ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov:   po stenah se prepletajo arabeske ; z arabeskami okrašena dvorana ; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž.  besedna ali miselna igrivost:   pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ 
glasb.  krajša skladba, navadno klavirska ; kor.  plesna drža, uravnotežena na eni nogi

arabésken   -kna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od arabeska:   arabeskni motiv

arabíst   -a m ( ȋ )
strokovnjak za arabske jezike in kulturo:

arabizácija   -e ž ( á )
uvajanje arabske uprave, jezika:   začela se je arabizacija tujih ustanov v državi ; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije

arabízem   -zma m ( ī jezikosl.
element arabščine v kakem drugem jeziku:   prevod je odpravil nepotrebne arabizme

arábski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Arabce ali Arabijo:   arabski jezik ; arabske države / Združeni arabski emirati
● 
arabski gumi  gumiarabikum
♦ 
mat.  arabske številke  številke tipa 1, 2, 3 ; obrt.  arabska vezenina  vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico ; vet.  arabska pasma  pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja

arábščina   -e ž ( ȃ )
arabski jezik:   prevajati iz arabščine

aragónec   -nca m ( ọ̑ )
min. aragonit

aragonít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina rombični kalcijev karbonat:

árak   -a m ( ȃ )
v orientalskem okolju  žgana pijača, navadno iz riža:   piti arak

arálija   -e ž ( á )
vrtn.  sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi:   presaditi aralijo

aramêjski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Aramejce:   aramejski jezik ; odkriti aramejske napise

arancín   -a m ( ȋ )
nav. mn., gastr.  s sladkorjem prepojen pomarančni olupek:   ledena krema z arancini

aranžêr   -ja m ( ȇ )
1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto:   izložbeni aranžer ; aranžer prostora, stanovanja
2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev:   turistični aranžerji so pripravili veslaško regato ; aranžer plesa, slavnosti
♦ 
glasb.  prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

aranžêrka   -e ž ( ȇ )
1. ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto:   po poklicu je aranžerka ; aranžerka cvetja, izložb ; cvetličarka in aranžerka
2. ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev:   aranžerka porok
♦ 
glasb.  prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

aranžêrski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje:   aranžerski ples ; aranžerska šola / zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme

aranžêrstvo   -a s ( ȇ )
dejavnost aranžerjev:   ukvarja se z aranžerstvom ; teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva

aranžíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od aranžirati:   prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov

aranžírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati:   cvetličarka je okusno aranžirala darilo ; aranžirati izložbo, stanovanje
2. pripravljati , organizirati :   aranžirati turistično potovanje
♦ 
glasb.  prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo

aranžíren   -rna -o prid. ( ȋ )
gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka

aranžírka   -e ž ( ȋ )
gled.  vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje:   prva aranžirka

aranžmá   -ja m ( ȃ )
1. estetska, skladna ureditev, okrasitev:   arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje ; izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma ; klasični žalni aranžmaji ; aranžma iz suhega cvetja ; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev ; razstava prazničnih aranžmajev
2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana:   najti, ponujati ugoden aranžma ; zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja ; počitniški, potovalni aranžma v tujini ; povračilo vplačanega aranžmaja ; stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma
3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu:   podpisati, skleniti aranžma ; finančni, kreditni aranžma ; aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4. glasb.  priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo:   napisati aranžma za skladbo ; godalni aranžma ; aranžma za pihalni orkester ; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ 
gled.  razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja

arašíd   -a m ( ȋ )
nav. mn.  nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki 2 gojiti arašide ; jesti, luščiti arašide

arašídov   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na arašid:   arašidovo maslo ; žlica arašidovega olja

aravkárija   -e ž ( á )
vrtn.  okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria:   čilska aravkarija / sobna aravkarija

árbiter   -tra m ( ȃ )
1. pravn.  razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki:   zahtevati arbitra ; občasni, stalni arbiter
2. knjiž.  oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče:   bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik ; nastopa kot kulturni arbiter

arbitráren   -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž.  prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben:   arbitrarni kriterij ; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna

arbitrárnost   -i ž ( ȃ )
knjiž.  možnost svobodnega odločanja, poljubnost:   arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja

arbitráža   -e ž ( ȃ )
1. razsodišče v nesodnih sporih:   ustanoviti arbitražo ; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži ; odločba arbitraže
// razsojanje, razsodba tega razsodišča:   nepristranska arbitraža
2. ekon.  posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih:   blagovna, devizna arbitraža

arbitrážen   -žna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arbitražo:   arbitražni postopek, sklep ; arbitražna komisija ; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli

arbitražêr   -ja m ( ȇ )
ekon.  kdor se ukvarja z arbitražnimi posli:

arbítrij   -a m ( í )
knjiž.  strokovno mnenje, presoja:   arbitrij izvedenca

arbón   -a m ( ọ̑ )
zool.  ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus:

arboret   gl. arboretum

arborétum   -a m ( ẹ̑ )
smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene:   ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok

arborístika   -e ž ( í )
veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju:   načela sodobne arboristike / študij arboristike

arcníja   -e ž ( ȋ )
nav. mn., nižje pog. zdravilo :   vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav!

àrdičína   medm. ( ȁ-ȋ )
nar. gorenjsko  izraža podkrepitev trditve:   ardičina! je vzkliknil ; ardičina, kako so šli!

àrdigáta   medm. ( ȁ-ȃ )
nar.  izraža podkrepitev trditve:   ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana!

ardít   -a m ( ȋ )
v Italiji, med obema vojnama  vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist:   spopadli so se z arditi

àrdún   medm. ( ȁ-ȗ )
pog.  izraža podkrepitev trditve:   dobro smo jih, ardun ; ardun! se je čudil

àrdúš   medm. ( ȁ-ū )
pog.  izraža močno podkrepitev trditve:   arduš, sem se ustrašil ; to je gorelo, arduš

área   -e ž ( ā )
knjiž.  predel, območje z določenimi skupnimi lastnostmi:   industrijska area

areál   -a m ( ȃ )
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina:   povečati areal plodne zemlje ; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal ; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
 
biol.  areal bukovega gozda ; jezikosl.  raziskovati areale posameznih sufiksov

areálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na areal:   arealna karta / arealna lingvistika

aréka   -e ž ( ẹ̑ )
bot.  palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu:

àreligiózen   -zna -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
ki nima religije, brezveren:   biti areligiozen / areligiozna vzgoja

àreligióznost   -i ž ( ȁ-ọ̑ )
lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost:

aréna   -e ž ( ẹ̑ )
1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži:   toreador je stopil v areno ; cirkuška arena ; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
2. publ., navadno s prilastkom  področje udejstvovanja in uveljavljanja:   v literarno areno prihajajo mladi pesniki ; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni ; razmere v mednarodni, politični areni ; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ 
film.  velika zlata arena  priznanje za najboljši film puljskega festivala

arendátor   -ja m ( ȃ )
star.  kdor vzame kaj v zakup, zakupnik:

areométer   -tra m ( ẹ̄ )
fiz.  priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer:   meriti z areometrom ; lestvica areometra

areopág   -a m ( ȃ )
zgod.  najvišje sodišče v starih Atenah:

arèst   -êsta m ( ȅ é )
pog. zapor :   aresti so bili polni ; biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta

arestánt   in  arestànt -ánta m ( ā á; ȁ á )
pog. zapornik , kaznjenec , jetnik :   na dvorišče so prišli arestanti s paznikom ; odvesti arestanta

arestántovski   -a -o prid. ( á )
pog. zaporniški , kaznjenski , jetniški :   arestantovska obleka ; težave arestantovskega življenja

arestántski   -a -o prid. ( ā )
pog. zaporniški , kaznjenski , jetniški :   arestantska hrana

aretácija   -e ž ( á )
glagolnik od aretirati:   odrediti aretacijo osumljene osebe ; vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije

aretíranec   -nca m ( ȋ )
kdor je aretiran, prijet:   odpeljati, preiskati aretiranca

aretírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost:   ponoči je policija aretirala veliko ljudi ; aretirati osumljenca, zločinca ; aretirali so ga zaradi kraje
2. teh.  zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave:   aretirati magnetno iglo

argentán   -a m ( ȃ )
metal.  zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro

argentínski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od Argentina:   argentinska mesna industrija

argentít   -a m ( ȋ )
min.  temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik:

argó   -ja  tudi  argot -a  [ argó -ja m ( ọ̑ )
knjiž.  posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov:   argo pariškega podzemlja
// zastar.  govorica posameznih poklicev, skupin; žargon

árgon   in  argón -a m ( ȃ; ọ̑ )
kem.  žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar:   z argonom polnjene žarnice

argonávt   -a m ( ȃ )
nav. mn., v grški mitologiji  mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo:   odprava, potovanje argonavtov ; mit, legenda, zgodba o argonavtih

argonávtski   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od argonavt:   dolga argonavtska pot

argot   gl. argo

argumènt   -ênta m ( ȅ é )
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog , dokaz :   navesti zadostne argumente ; podpreti trditev z argumenti ; močen, prepričljiv, tehten argument ; argumenti za in proti ; kloniti pod težo argumentov
♦ 
mat.  količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka

argumentácija   -e ž ( á )
utemeljevanje, dokazovanje kake trditve:   njegovi argumentaciji ni mogoče slediti ; prepričljiva, protislovna argumentacija ; argumentacija predloga
// dokazno gradivo:   predložiti izčrpno argumentacijo ; trditev je brez argumentacije ; znanstvena argumentacija

argumentíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od argumentirati:   s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen

argumentírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
utemeljevati, dokazovati kako trditev:   argumentirati predlog ; argumentirati s številkami ; dobro, slabo argumentirati

arháičen   -čna -o prid. ( á )
1. starodaven , starinski :   arhaični ljudski plesi ; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino
// ekspr. nesodoben , zastarel :   arhaični nazori, pojavi
2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko:   arhaična doba / arhaična umetnost

arháičnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost arhaičnega:   arhaičnost v besedi in obliki

arháik   -a m ( á )
geol.  starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:

arháika   -e ž ( á )
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega:   preprosta kmečka arhaika
2. um.  doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti:   grška arhaika

arhaístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na arhaizem:   arhaistična oblika verza ; arhaistično odrsko okolje

arhaízem   -zma m ( ī )
starinska značilnost:   arhaizem stavbe
// jezikosl.  jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku:   dialektični, slovanski arhaizmi

arhaizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj arhaičnemu podobno:   arhaizirati jezik

arhájski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arhaiko:   sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog ; arhajska plastika

arhángel   -a m ( á )
rel.  angel višjega reda; nadangel :   arhangel Mihael ; angeli in arhangeli

arhegónij   -a m ( ọ́ )
bot.  rastlinski ženski spolni organ:

arheológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za arheologijo:   najnovejša dognanja arheologov

arheologíja   -e ž ( ȋ )
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov:   zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija

arheológinja   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za arheologijo:

arheolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij:   arheološki muzej ; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak

arheópteriks   -a m ( ọ̑ )
pal.  najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič:   fosilni ostanki arheopteriksa ; perje arheopteriksa

arhetíp   -a m ( ȋ )
knjiž.  prvotna oblika kakega zapisa:   ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
♦ 
filoz.  praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je

arhidiákon   -a m ( á )
škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat:

arhidiakonát   -a m ( ȃ )
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij:   škofija je razdeljena v več arhidiakonatov

arhiepískop   -a m ( ȋ )
v vzhodni cerkvi  predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:

arhierêj   -a m ( ȇ )
v vzhodni cerkvi  naslov višjega duhovnika:   prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja

arhimandrít   -a m ( ȋ )
v vzhodni cerkvi  predstojnik večjega samostana ali več samostanov:   postal je arhimandrit

Arhimédov   -a -o prid. ( ẹ̑ )
v zvezah:   knjiž.  Arhimedova točka  izhodišče, opora
 
teh.  Arhimedov vijak  vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ; fiz.  Arhimedov zakon  po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine

arhipél   -a m ( ẹ̑ )
geogr. arhipelag

arhipelág   tudi  arhipélag -a m ( ȃ; ẹ̑ )
geogr.  obsežno otočje z vmesnim morjem vred:   grški arhipelag ; otok azijskega arhipelaga

arhiprézbiter   -ja m ( ẹ̑ )
rel.  naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti:

arhitékt   -a m ( ẹ̑ )
strokovnjak za arhitekturo:   razpisati mesto inženirja arhitekta ; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt ; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt  strokovnjak za krajinsko arhitekturo

arhitékten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo:   arhitektni kader ; arhitektna stroka / arhitektna revija

arhitéktka   -e ž ( ẹ̑ )
strokovnjakinja za arhitekturo:

arhitektónika   -e ž ( ọ́ )
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela:   občudovali so arhitektoniko gotske katedrale ; čudovita arhitektonika spomenika ; arhitektonika drame, pesmi, skladbe
// veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi:   predavanja iz arhitektonike

arhitektónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na arhitektoniko:   arhitektonski stil renesanse ; arhitektonski vidiki ; arhitektonska ureditev naselja ; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo

arhitéktovski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arhitekte:   arhitektovsko zborovanje

arhitéktski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo:   arhitektski naraščaj ; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik

arhitektúra   -e ž ( ȗ )
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo:   arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem:   predava arhitekturo / pog.  vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze  oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura   veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju:   študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe:   ljubljanska baročna arhitektura ; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura ; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu  stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela:   lepa arhitektura stavbe ; arhitektura dramskega dela, skladbe

arhitektúren   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na arhitekturo:   arhitekturni prostor ; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt ; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe

arhitráv   -a m ( ȃ )
arhit.  glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov:

arhív   -a m ( ȋ )
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo:   ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen ; hraniti v arhivu ; pregledati in urediti arhiv ; državni, pokrajinski arhiv ; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv ; filmski arhiv  zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti:   odpraviti se v arhiv ; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh:   fotografija je iz osebnega arhiva ; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv

arhiválen   -lna -o prid. ( ȃ )
arhivski :   uporabljati arhivalne vire ; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol

arhiválije   -lij ž mn. ( á ȃ )
knjiž.  listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu:   sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije ; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije ; še ne dovolj raziskane arhivalije

arhivár   -ja m ( á )
strokovni uslužbenec v arhivu:   dobil je službo mestnega arhivarja ; arhivar časopisnega podjetja ; društvo arhivarjev / filmski arhivar
 
biblio.  arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo

arhivárka   -e ž ( á )
strokovna uslužbenka v arhivu:   društvena arhivarka ; arhivarka zdravstvenih kartonov / arhitekturna arhivarka

arhivárski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na arhivarje:   arhivarski tečaj ; arhivarska služba

arhivíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od arhivirati:   moderen sistem arhiviranja

arhivírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati, prenesti v arhiv:   arhivirati dokumentacijsko gradivo

arhivíst   -a m ( ȋ )
kdor opravlja arhiviranje:   filmski arhivisti ; sodelovanje arhivistov in kustosov

arhivístika   -e ž ( í )
nauk o strokovnem delu v arhivih:   razvoj slovenske arhivistike

arhivôlta   -e ž ( ȏ )
arhit.  lok nad dvema stebroma, slopoma:   arhivolta nad romanskim portalom

arhívski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na arhiv:   arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri ; arhivsko gradivo ; arhivska kopija filma  najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona

árhont   -a m ( ȃ )
pri starih Grkih  vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi:

Ariádnin   -a -o prid. ( ȃ )
knjiž., v zvezi Ariadnina nit   rešilno, odrešilno sredstvo:   iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov

arianizem   gl. arijanizem

aríden   -dna -o prid. ( ȋ )
agr., geogr. suh , sušen :   aridna območja ; aridna tla / aridno podnebje

árija   -e ž ( á )
skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo:   peti, poslušati arijo ; operne arije ; arija Valentina iz opere Faust
 
glasb.  koloraturna arija

arijánec   -nca m ( ȃ )
rel.  pristaš arijanizma:   nastopati proti arijancem

arijanízem   tudi  arianízem -zma m ( ī )
rel.  nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Jezus Kristus ni pravi bog:   širjenje arijanizma

arijánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arijanstvo ali arijanizem:   arijanski nauk

arijánstvo   -a s ( ȃ )
rel. arijanizem :   sledovi arijanstva

árijec   -jca m ( á )
1. po nacistični ideologiji  pripadnik (večvredne) arijske rase:   izgubil je službo, ker ni bil arijec
2. jezikosl., nekdaj  kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki:   značilnosti jezika arijcev

árijka   -e ž ( á )
po nacistični ideologiji  pripadnica (večvredne) arijske rase:   plavolasa arijka ; zakon z arijko

árijski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na arijce:   arijska rasa / arijski jeziki

arimán   -a m ( ȃ )
zgod.  pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije:

ariózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
glasb.  speven na način, ki je med recitativom in arijo:   v njegovi operi prevladuje ariozni element ; ariozni monolog v prvem dejanju

aristárh   -a m ( ȃ )
knjiž.  strog kritik, zlasti v jezikoslovju:   naši takratni aristarhi

aristófanski   -a -o prid. ( ọ̑ )
tak kot pri Aristofanu:   aristofanski prizori v komediji ; aristofanska komedija

aristokracíja   -e ž ( ȋ )
plemiči , plemstvo :   angleška aristokracija
// skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja:   denarna, finančna, zemljiška aristokracija ; meščanska aristokracija ; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta ; pren.  duhovna aristokracija

aristokrát   -a m ( ȃ )
pripadnik aristokracije, plemič:   fevdalni aristokrat ; aristokrati in meščani
// pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja:   denarni aristokrat ; nosi se kot aristokrat / ekspr.  je aristokrat od glave do pet ; pren.  duhovni aristokrat

aristokrátičen   -čna -o prid. ( á )
aristokratski :   novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz

aristokrátičnost   -i ž ( á )
aristokratstvo :   imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti

aristokratíja   -e ž ( ȋ )
pri starih Grkih in Rimljanih  državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast:

aristokrátinja   -e ž ( ȃ )
aristokratka :   lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja

aristokratízem   -zma m ( ī )
kar je značilno za aristokrate:   boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom ; pren.  aristokratizem njegove umetnosti

aristokrátka   -e ž ( ȃ )
pripadnica aristokracije, plemkinja:   oženil se je z aristokratko

aristokrátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo:   bil je aristokratskega rodu ; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke ; aristokratsko vedenje  dostojanstveno, uglajeno

aristokrátstvo   -a s ( ȃ )
lastnosti, značilnosti aristokratov:   sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom  aristokratskim rodom, položajem ; pren.  aristokratstvo duha

aristotélik   -a m ( ẹ̄ )
filoz.  pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije:   arabski, krščanski aristoteliki

aristotelízem   -zma m ( ī )
filoz.  filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije:   utemeljitelj arabskega aristotelizma

aristótelovec   -vca m ( ọ̄ )
filoz. aristotelik :   arabski aristotelovci

aristótelski   -a -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo:   aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena

aritmétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na aritmetiko, računski:   aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo
 
mat.  aritmetična sredina  vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti ; aritmetično zaporedje  zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna

aritmétik   -a m ( ẹ́ )
strokovnjak za aritmetiko:

aritmétika   -e ž ( ẹ́ )
veda o računanju s števili, računstvo:   aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika  uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju

aritmetizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
mat.  dati čemu aritmetično obliko:   aritmetizirati geometrijski izrek

àrítmičen   -čna -o prid. ( ȁ-í )
ki ni ritmičen:   aritmičen ples
 
med.  utrip žile je aritmičen  neenakomeren, nepravilen

aritmíja   -e ž ( ȋ )
neenakomernost ritma:   aritmija verza
 
med.  aritmija srca, žile  neenakomerno, nepravilno utripanje

arkáda   -e ž ( ȃ )
1. arhit.  lok nad dvema stebroma, slopoma:   stati pod arkado ; bazilika z arkadami / slepe arkade  loki kot okras na zidu
// mn.  hodnik z vrsto takih lokov:   trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami
2. kostni lok nad očesom:   boksarju je počila arkada ; prebiti si arkado

arkáden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arkade:   arkadni lok / arkadni motiv ; arkadna lopa ; arkadno dvorišče, stopnišče

arkádijski   -a -o prid. ( á )
knjiž. preprost , idiličen :   arkadijske počitnice v domači vasi ; arkadijsko okolje

arkatúra   -e ž ( ȗ )
um.  slepi arkadni loki na polstebrih:

arkebúza   -e ž ( ȗ )
nekdaj  puška z zelo dolgo cevjo:   zadel ga je strel iz arkebuze

arkebuzír   -ja m ( í )
nekdaj  vojak, oborožen z arkebuzo:   mušketirji in arkebuzirji

árktičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na Arktiko:   večni led arktičnih pokrajin ; arktična rastlina ; arktična ljudstva / arktična ekspedicija
 
meteor.  arktična zračna gmota

arktíd   -a m ( ȋ )
antr.  prebivalec Arktike:

Árktika   -e ž ( á )
polarno območje okoli severnega tečaja:   ekspedicija na Arktiko

armáda   -e ž ( ȃ )
1. nav. ed.  oborožene sile države, vojska:   stopiti v armado ; zlom Napoleonove armade / Rdeča armada  zlasti od 1917 do 1946  sovjetska
2. največja vojaška operativna enota:   četrta armada
3. ekspr., z rodilnikom  velika množica:   armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ 
soc.  industrijska rezervna armada  brezposelni delavci ; voj.  armada  kopenska vojska

armáden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na armado:   armadni štab ; armadne enote ; armadno povelje
 
voj.  armadni general  najvišji generalski čin v nekaterih državah

ármafleks   -a m ( ȃ )
podloga iz polietilenske pene za sedenje, ležanje zlasti na tleh:   na taborjenju je dobro imeti armafleks

armatúra   -e ž ( ȗ )
1. teh.  zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav:   zamenjati armature v stanovanju ; sanitarna, vodovodna armatura ; armatura parnega kotla ; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
 
elektr.  kabelska armatura  zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča
2. grad.  v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost:   ojačiti z armaturo ; jeklena, lesena, štukaturna armatura ; armatura za balkonsko ploščo ; prerez armature

armatúren   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na armaturo:   izdelovati armaturne dele / armaturna plošča  plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt ; armaturna palica, zanka ; armaturno železo

arménski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Armence ali Armenijo:   armenski jezik ; armenska literatura
 
rel.  armenska cerkev  pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev

ármija   -e ž ( á )
nav. ed., publ.  oborožene sile države; armada :   stopiti v armijo
 
voj.  general armije  v socializmu  najvišji čin v Jugoslovanski ljudski armadi

armíranobetónski   -a -o prid. ( ȋ-ọ̑ )
nanašajoč se na armirani beton:   armiranobetonski most ; armiranobetonska zgradba / armiranobetonska konstrukcija

armírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
ojačevati z vložki, navadno železnimi:   v celoti armirati omet ; armirati nosilni steber ; armirati steklo

arnávtski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Arnavte:   arnavtski jezik ; bela arnavtska čepica

árnica   -e ž ( ȃ )
nar.  planinska trava ali planinsko seno:   arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih

árnik   -a m ( ȃ )
pog.  posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik :   jedel je arnike s krompirjem ; suh kot arnik  zelo suh

árnika   -e ž ( ȃ )
zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja:   nabirati arniko
// tinktura iz te rastline:   namazati rano z arniko

árnikov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arniko:   arnikov cvet
 
farm.  arnikova tinktura

arogánca   -e ž ( ȃ )
ošabno in predrzno vedenje:   svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr.  to je čisto navadna aroganca!

arogánten   -tna -o prid. ( ȃ )
ošaben in predrzen:   aroganten človek, nasprotnik / tako početje je arogantno

arogántnež   -a m ( ȃ )
aroganten človek:   bil je prepirljivec in arogantnež

arogántnost   -i ž ( ȃ )
lastnost arogantnega človeka:   v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost

aróma 1   -- m ( ọ̑ )
zastar.  prijeten, plemenit vonj; aroma 2 znal je ceniti pristni aroma čaja

aróma 2   -e ž ( ọ̑ )
prijeten, plemenit vonj:   vino ima dobro, prijetno aromo ; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo ; izboljšati aromo cigarete ; aroma ananasa ; aroma črne kave ; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj:   sladoledu dodajajo različne arome ; rumova, sadna, vanilijeva aroma ; izdelek brez umetnih arom

aromát   -a m ( ȃ )
snov, ki daje prijeten, plemenit vonj:   dodati pijači aromat
// zastar.  prijeten, plemenit vonj; aroma 2 :
♦ 
kem.  spojina, ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev

aromáten   -tna -o prid. ( ȃ )
zastar.  blago dišeč, vonjav:   aromaten gozdni zrak

arómaterapévtski   -a -o prid. ( ọ̑-ẹ̑ )
nanašajoč se na aromaterapijo:   aromaterapevtski pripravek ; aromaterapevtska kopel / aromaterapevtska masaža

arómaterapíja   -e ž ( ọ̑-ȋ )
zdravljenje z eteričnimi olji:   celostna nega kože z aromaterapijo

aromátičen   -čna -o prid. ( á )
ki ima prijeten, plemenit vonj:   aromatičen čaj ; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic

aromatizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
dodati čemu prijeten, plemenit vonj:   aromatizirati pijačo ; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek

aromátski   -a -o prid. ( ȃ )
1. aromatičen :   aromatski dodatki k hrani ; aromatske dišave
2. kem.  ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev:   aromatske spojine

aromúnski   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na Aromune:   aromunski jezik

arondácija   -e ž ( á )
zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel:   izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje ; razpravljati o arondaciji ; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin

arondacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na arondacijo:   arondacijski postopek / dobil je arondacijsko odločbo

arondírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel:   arondirati zadružne njive

arpeggio   [ arpédžo prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za način izvajanja  kot na harfi:   igrati arpeggio

aršín   -a m ( ȋ )
nekdaj  ruska dolžinska mera, približno 70 cm:   palica, dolga dva aršina

artefákt   -a m ( ȃ )
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek:   prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti ; starodavni umetniški artefakt v obliki delfina ; zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov / dražba antičnih, egipčanskih artefaktov / kulturni, zgodovinski artefakti
// arheol.  ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe:   zbirka najdenih artefaktov ; kamniti artefakti ; koliščarski artefakti ; artefakt iz kosti, kremena

arteficiálen   -lna -o prid. ( ȃ )
med.  umetno narejen:   arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus  umetno izzvani abortus

artél   -a m ( ẹ̑ )
v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi  zadružna organizacija različnih tipov:   kmetijski artel

arteriálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na arterija 1:   arterialne kapilare / arterialna kri

arterializácija   -e ž ( á )
med.  naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom:

artêrija   -e ž ( é )
1. anat.  žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica , utripalnica :   kri je curkoma brizgala iz arterije ; pljučna arterija ; preprečiti poapnitev arterij ; kri v arterijah in venah
2. važna prometna zveza, pot:   usposobiti vse mestne arterije za promet ; vodna, železniška arterija

artêrijski   -a -o prid. ( é )
nanašajoč se na arterija 1:   arterijsko ožilje / arterijska kri

artêriosklerótičen   -čna -o prid. ( ē-ọ́ )
nanašajoč se na arteriosklerozo:   arteriosklerotične spremembe v ožilju / arteriosklerotičen bolnik

artêriosklerótik   -a m ( ē-ọ́ )
kdor ima arteriosklerozo:

artêrioskleróza   -e ž ( ē-ọ̑ )
poapnitev in otrdelost arterij:   že nekaj let ga muči arterioskleroza

artéški   -a -o prid. ( ẹ̑ )
geogr.  nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih:   arteški studenec, vodnjak / arteška voda

artézijski   -a -o prid. ( ẹ́ )
geogr. arteški :   artezijski vodnjak

artičóka   -e ž ( ọ̑ )
sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet:   jesti artičoke ; nasad artičok

artíkel   -kla m ( í )
proizvodni in trgovski predmet, blago:   nekateri artikli so se podražili ; to je zelo iskan artikel ; izvozni, živilski artikli ; artikli za široko potrošnjo ; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel
♦ 
jezikosl.  spolnik ; pravn.  člen v starih pravnih besedilih

artikulácija   -e ž ( á )
1. jezikosl.  oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava:   imeti dobro artikulacijo ; jasna, nejasna artikulacija ; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije  položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2. glasb.  povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju:   v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3. anat.  stik, zveza med kostema:   ramenska artikulacija

artikulacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na artikulacijo:   artikulacijski organi ; artikulacijska napaka
 
jezikosl.  artikulacijska baza  od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov

artikuláren   -rna -o prid. ( ȃ )
anat.  nanašajoč se na sklep, sklepen:   artikularni hrustanec
 
med.  artikularni revmatizem

artikulíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od artikulirati:   jasno artikuliranje glasov

artikulírati   -am nedov. ( ȋ )
jezikosl.  oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati:   naravno, afektirano artikulirati ; artikulirati samoglasnike, soglasnike
♦ 
glasb.  pri izvajanju povezovati ali členiti tone

artilêrec   -rca m ( ȇ )
artilerist :   bil je dober artilerec

artileríja   -e ž ( ȋ )
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo:   križarka ima dobro artilerijo ; spopad med ladijsko in obalno artilerijo ; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija
// rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem:   artilerija je napadala mesto ; služiti vojake pri artileriji

artileríjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na artilerijo, topniški:   začeti napad z artilerijskim ognjem ; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk ; artilerijski polkovnik ; artilerijska oficirska šola

artileríst   -a m ( ȋ )
vojak artilerijske enote, topničar:   artilerist je do zadnje granate ostal pri topu

artíst   -a m ( ȋ )
1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu:   bil je artist in akrobat ; nastop potujoče skupine artistov ; življenje cirkuških artistov
2. ekspr.  kdor do največje popolnosti obvlada kaj:   ni bil samo telovadec, ampak artist ; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi ; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist

artístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na artiste ali artizem:
a) artistična cirkuška skupina
b) artistična dognanost slike ; dovršena artistična obdelava risanega filma ; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri

artístika   -e ž ( í )
1. dejavnost artistov:   razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo
2. artizem :   njegova orkestralna artistika

artístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu:   artistka na trapezu

artízem   -zma m ( ī )
popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja:   njegova drama je mojstrovina besednega artizma ; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu ; dramaturški artizem ; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem ; igralčev brezkrvni artizem ; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe

ártkíno   -a m ( ȃ-ȋ )
1. kino za predvajanje umetniških filmov:   dvorana artkina
2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov:   artkino nikjer na svetu ni državna ustanova

artotéka   -e ž ( ẹ̑ )
zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji:   knjižnica ima tudi artoteko

artrítičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na artritis:   artritična bolečina / artritična izrastlina

artrítis   -a m ( ȋ )
med.  vnetje sklepov:   akutni artritis ; revmatični artritis

artróza   -e ž ( ọ̑ med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici:   artroza je najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka ; imeti artrozo ; artroza kolena / sekundarna artroza  kot posledica poškodbe ali bolezni

arzén   -a m ( ẹ̑ )
kem.  element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As:   zastrupiti se z arzenom ; elementarni arzen

arzenál   -a m ( ȃ )
1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna:   arzenal, dobro založen s strelivom ; pren., ekspr.  pesnikovo delo je arzenal umetniške besede ; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike
// tovarna orožja:   arzenal za pehotno orožje
2. ekspr., z rodilnikom  velika množina:   cel arzenal propagandnega materiala
♦ 
voj.  vojna luka z orožarno in delavnicami

arzenálski   -a -o  ( ȃ )
pridevnik od arzenal:   arzenalska posadka

arzenát   -a m ( ȃ )
kem.  sol arzenove kisline:   z arzenati uničevati rastlinske škodljivce ; natrijev arzenat

arzeníd   -a m ( ȋ )
kem.  spojina arzena s kovinami:   ruda vsebuje arzenide ; srebrov arzenid

arzénik   -a m ( ẹ̑ )
zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica:   zastrupiti se z arzenikom
 
kem.  arzenov trioksid

arzénikov   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od arzenik:   arzenikov prah

arzénov   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na arzen:   arzenov sulfid ; arzenov trioksid ; arzenova kislina ; arzenove spojine, zlitine

ás 1   -a m ( ȃ )
1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo:   dvignil je karte, imel je tri ase ; vreči asa ; pikov, srčni as
2. ekspr.  kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu:   dirkalni, nogometni as ; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron.  ti si pa as

ás 2   -a m ( ȃ )
num.  bakren rimski novec manjše vrednosti:

ás 3   -a  tudi  -- m ( ȃ )
glasb.  za polton znižani ton a:

às 4   medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:   as, je zastokal in odskočil / otr.  glej, da te ne bo mravlja as  ugriznila, pičila

àsa   medm. ( ȁ )
izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza:   asa! je zaječal / assa!

asána   in  ásana -e ž ( ȃ; ȃ )
vsaka od telesnih vaj pri jogi za razvijanje telesnih sposobnosti in doseganje popolne miselne zbranosti:   izvajanje asan ; redna vadba asan

asanácija   -e ž ( á )
izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer:   zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine ; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov  obnavljanje, urejanje

asanacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asanacijo:   opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka / asanacijski načrt, ukrep

asanírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere:   asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde

ascendénca   -e ž ( ẹ̑ )
pravn.  sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj:

ascendènt 1   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
pravn.  sorodnik v ravni črti nazaj, prednik:   ascendenti in descendenti

ascendènt 2   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ astrol.
znamenje zodiaka, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak :   ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju ; izračun ascendenta ; brat je škorpijon z ascendentom v biku

ascet   ipd. gl. asket ipd.

àseksuálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki ni seksualen, nespolen:   popolnoma aseksualna ženska

asekurácija   -e ž ( á )
zastar. zavarovanje :   socialna asekuracija

asekuránca   -e ž ( ȃ )
zastar. zavarovalnina :   izplačati asekuranco
// zavarovanje :   veliko denarja je dal za asekuranco in zdravnika

asépsa   -e ž ( ẹ̑ )
med.  zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse:   pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa
// aseptično stanje, brezkužnost:

aséptičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
med.  ki je brez kužnih klic, brezkužen:   aseptični instrumenti / aseptična operacija  operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnišnici  oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice

aséptika   -e ž ( ẹ́ )
1. med.  zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse:   takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
2. med. žarg.  aseptični oddelek v bolnišnici:   ležal je na aseptiki

asertíven   -vna -o prid. ( ȋ )
1. trden, odločen:   nekateri skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih.  ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge:   asertiven človek se zna vživeti tudi v druge / asertivno vedenje

asertóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
knjiž.  ki izraža določno trditev, ugotovitev:   asertorična prisega
 
filoz.  asertorična sodba  sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi

asésor   -ja m ( ẹ̑ )
v nekaterih državah  prisednik, član sodnega zbora:

asfált   -a m ( ȃ )
zmes bitumna in peska za asfaltiranje:   položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste ; zaliti z asfaltom jame na cesti ; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal ; naravni, umetni asfalt / pog.  kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt  asfaltirane ceste / ekspr.  blodil je po evropskem asfaltu  po mestih, velemestih

asfálten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na asfalt:   asfaltni sloj, tlak ; peljal se je po moderni asfaltni cesti ; asfaltna obloga ; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
 
grad.  asfaltna baza  kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt ; kem.  asfaltni lak  raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin

asfaltêr   -ja m ( ȇ )
delavec, ki asfaltira:   asfalterji so opravili delo zelo hitro ; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju

asfaltíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od asfaltirati:   asfaltiranje ceste ; stroj za asfaltiranje

asfaltírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
polagati asfaltni sloj:   asfaltirati hodnik ; skozi naselje ceste še niso asfaltirali

asfiksíja   -e ž ( ȋ )
med.  huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika:   smrt je nastopila zaradi asfiksije ; asfiksija novorojenčka

asfodél   -a m ( ẹ̑ )
bot.  sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus:   z asfodelom porasla trata
// v grški mitologiji  cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:

asignácija   -e ž ( á )
fin.  pisno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica:   dati asignacijo namesto plačila

asignacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od asignacija:   asignacijska izjava

asignánt   -a m ( ā á )
fin.  kdor izda asignacijo:

asignát   -a m ( ȃ )
1. fin.  kdor naj plača znesek, določen v asignaciji:   obveznosti asignata
2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji:

asignatár   -ja m ( ā )
fin.  oseba, v katere korist je asignacija izdana:

àsimétričen   -čna -o prid. ( ȁ-ẹ́ )
ki ni simetričen, nesomeren:   asimetričen obraz ; asimetrična oblika ; asimetrična razvrstitev
 
avt.  asimetrični žaromet  žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino

àsimetríja   -e ž ( ȁ-ȋ )
odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost:   vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov

asimilácija   -e ž ( á )
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti:   problem narodnostne asimilacije ; asimilacija naseljencev v Ameriki ; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev  raznarodovanje
// zbliževanje , izenačevanje :   zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije ; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo  prilagajanje
♦ 
biol.  sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje ; jezikosl.  prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje ; ped.  spajanje novih spoznanj s starimi

asimilacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asimilacijo:   asimilacijski pritisk ; asimilacijska politika ; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov

asimilát   -a m ( ȃ )
1. kdor se je asimiliral:   čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
2. biol.  organska snov, ki nastane pri asimilaciji:   asimilati v klorofilnih celicah

asimilatóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji:   zavreti asimilatorično silo tuje kulture

asimilíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od asimilirati:   vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane

asimilírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
sprejemati kaj tujega in delati za svoje:   prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine ; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma ; publ.  univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
// vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti:   priseljence so hitro asimilirali ; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati ; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ 
biol.  asimilirati  sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati ; ped.  asimilirati znanje  spajati novo znanje z že znanim

asimptóta   -e ž ( ọ̑ )
geom.  premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla:   asimptota hiperbole

asimptótičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na asimptoto:   asimptotična točka ; pren.  asimptotično približevanje resnici

asindétičen   -čna -o  ( ẹ́ )
pridevnik od asindeton:   asindetično kopičenje stavkov

asíndeton   -a m ( ȋ )
lit.  nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje

àsinhrón   -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
ki ne poteka istočasno:   asinhrono snemanje prizora

àsinhrónski   -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
elektr.  pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem:   asinhronski generator ; asinhronski motor

asiriológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za asiriologijo:

asiriologíja   -e ž ( ȋ )
veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev:

asírski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Asirce:   asirska država, umetnost

asisténca   -e ž ( ẹ̑ )
strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih:   delal je ob asistenci mlajših tovarišev ; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco
// osebe, ki asistirajo:   škof in njegova asistenca
// pomoč sploh:   avtomobilska asistenca ; medicinska, zdravstvena asistenca

asisténčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na asistenco:   asistenčni zdravnik / asistenčna pomoč, storitev

asistènt   -ênta  tudi  -énta m ( ȅ é, ẹ́ )
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih:   bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta ; asistent režije / zobni asistent
 
film.  asistent kamere  pomočnik glavnega snemalca filma ; šol.  pomožni asistent  nekdaj  študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah:   razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame ; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu ; asistent na univerzi

asistêntka   tudi  asisténtka -e ž ( ē; ẹ̄ )
strokovno usposobljena pomočnica, zlasti pri pomembnih opravilih:   zobozdravnikova asistentka
// najnižja znanstvena sodelavka na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah:   asistentka na inštitutu

asistêntski   tudi  asisténtski -a -o prid. ( ē; ẹ̄ )
nanašajoč se na asistente:   asistentski staž ; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi

asistírati   -am nedov. ( ȋ )
strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih:   operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent ; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra ; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši ; asistirati pri režiji ; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju

asíški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Assisi:   asiške ulice / knjiž.  asiški ubožec  sv. Frančišek Asiški

áskar   in  askár -a  tudi  -ja m ( ȃ; ȃ )
za Evropejce, zlasti v kolonijah  vojak redne vojske iz vrst domačinov:   patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov

áskaris   -a m ( ȃ )
med.  človeška glista:

askét   -a m ( ẹ̑ )
kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim:   bil je pravi asket ; srednjeveški asketi ; imel je obraz asketa
 
rel.  kdor skuša doseči krščansko popolnost

askétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. nanašajoč se na asketiko:   asketična literatura, knjiga
2. asketski :   asketično življenje / asketična vzgoja

askétika   -e ž ( ẹ́ )
nauk o askezi:   poglabljati se v asketiko

asketízem   -zma m ( ī )
1. asketski način življenja:   propagirati asketizem ; iskati rešitev v asketizmu
2. asketika :   poglabljati se v asketizem
3. asketstvo :   asketizem meniškega življenja

askétka   -e ž ( ẹ̑ )
ženska, ki se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim:   je prava asketka

askétski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na askete ali askezo:   asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz

askétstvo   -a s ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost asketskega:   njegov obraz je kazal asketstvo ; zaradi asketstva se je odvrnil od njega ; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju  askeza

askéza   -e ž ( ẹ̑ )
načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim:   brez askeze tega ne bi zmogel ; iz uživaštva je šel v skrajno askezo ; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo
 
rel.  prizadevanje za dosego krščanske popolnosti

askorbínski   -a -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi askorbinska kislina   brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa:   vitamin C je askorbinska kislina

asociácija   -e ž ( á )
1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo:   prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti ; spomniti se na kaj po asociaciji ; emocionalna, idejna, miselna asociacija ; asociacija predstav ; bogastvo asociacij ; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
2. knjiž. združenje , skupnost :   podjetje je proizvodna asociacija ; izključiti dve članici iz asociacije držav ; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
// združevanje v skupnost:   možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦ 
biol.  biocenoza, združba ; kem.  združevanje enostavnejših enakih molekul v večje

asociacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asociacijo:   spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu ; pozitivistična asociacijska teorija ; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica

àsociálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam:   bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem ; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel ; asocialno vedenje

àsociálnež   -a m ( ȁ-ȃ )
kdor se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam:   samotar in asocialnež

àsociálnost   -i ž ( ȁ-ȃ )
lastnost, značilnost asocialnega človeka:   očitali so mu nenaprednost in asocialnost / med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti

asociatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na asociacijo:   asociativni proces ; asociativno doživljanje ; asociativno povezovanje dogodkov ; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
♦ 
mat.  vsota je asociativna  neodvisna od zaporedja seštevanj ; psih.  asociativna psihologija  psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami

asociatívnost   -i ž ( ȋ )
lastnost asociativnega:   asociativnost besednih zvez / pesnikova asociativnost ne prepriča
♦ 
mat.  asociativnost vsote

asociíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od asociirati:   asociiranje doživljajev

asociírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
povezovati z asociacijami:   pojem je asociiral s predstavo ljubezni ; asociirati predstave ; podobe se pri njem asociirajo nelogično

asonánca   -e ž ( ȃ )
lit.  ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik:   v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca  ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi

asoníran   -a -o prid. ( ȋ )
lit.  ki ima asonanco:   asonirana kitica

asortimènt   -ênta  tudi  asortimá -ja  tudi  asortimán -a m ( ȅ é; ȃ )
množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira , zaloga :   izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo ; pisan izvozni asortiment ; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment ; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila

asortírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
porazdeliti blago po vrstah in kakovosti:   v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih ; asortirati les

asparágus   -a m ( ȃ )
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami,  bot. Sprengerjev beluš :   v sobi je imela košat asparagus ; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
 
bot.  rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus

aspékt   -a m ( ẹ̑ )
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik :   razprava odpira nove aspekte na probleme ; gledati z določenih, različnih aspektov ; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav:   različni aspekti družbenega življenja ; aspekt problema
♦ 
astron.  medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca ; jezikosl.  značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid

aspergíl   -a m ( ȋ )
rel.  priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo :   kovinski aspergil

aspidístra   -e ž ( ȋ )
vrtn.  sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior:

aspík   -a m ( ȋ )
gastr.  prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti:   mrzli aspik ; postrvi v aspiku

aspirácija   -e ž ( á )
nav. mn., knjiž.  prizadevanje za kaj; težnja , želja :   uresničili so svoje politične aspiracije ; visoke aspiracije ; imperialistične, nacionalistične aspiracije ; kulturne, umetniške aspiracije ; tuje aspiracije po naši zemlji
♦ 
jezikosl.  izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih ; med.  izsesavanje; vsesavanje ; teh.  izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev

aspiracíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na aspiracijo:   aspiracijska priprava
♦ 
med.  aspiracijska pljučnica  pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi

aspiránt   -a m ( ā á )
knjiž.  kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat , pripravnik :   mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine
// voj., nekdaj  kdor je končal častniško šolo in se poteguje za častniški čin:   častniški aspirant

aspirántka   -e ž ( ā )
knjiž.  ženska ali država, ustanova, ki si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidatka , pripravnica :   predsedniška aspirantka ; aspirantka na avdiciji / aspirantka za Evropsko unijo

aspiráta   -e ž ( ȃ )
jezikosl.  s pridihom izgovorjen glas:

aspirátor   -ja m ( ȃ )
teh.  priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka:   z aspiratorjem izsesati gnoj ; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog

aspirín   -a m ( ȋ )
zdravilo proti prehladu in bolečinam znamke Aspirin:   proti glavobolu je jemal aspirin ; škatlica aspirina / pog.  vzel je dva aspirina z vodo  dve tableti aspirina

aspirírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  prizadevati si, potegovati se za kaj:   aspirirati na angažma, na prvo mesto
♦ 
med.  izsesavati; vsesavati

áspra   -e ž ( ȃ )
num.  droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:

astát   -a m ( ȃ )
kem.  umetno pridobljen radioaktivni element, At:

astátičen   -čna -o prid. ( á )
elektr.  neodvisen od tujega magnetnega polja:   astatični instrumenti

asténičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
med.  telesno slab, slaboten:   asteničen človek / astenični tip  tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi ; pren., ekspr.  astenična poezija

asteníja   -e ž ( ȋ )
med.  telesna slabost, nemoč:   splošna astenija

asténik   -a m ( ẹ́ )
med.  asteničen človek:   bledopolt astenik

asterísk   -a m ( ȋ )
tisk.  grafično znamenje v obliki zvezdice:   opombe, označene z asteriskom

asteroíd   -a m ( ȋ )
nav. mn., astron.  večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom:   pas asteroidov ; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra:   majhen, ogromen, velikanski asteroid ; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov ; padec, trk, udarec asteroida ; kometi in asteroidi

astigmátičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na astigmatizem:   očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko

astigmatízem   -zma m ( ī )
1. med.  očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice:   zdraviti astigmatizem
2. fiz.  napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici:

ástma   -e ž ( ȃ )
bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha:   ima hudo astmo
 
med.  bronhialna, srčna astma

astmátičarka   -e ž ( á )
ženska, ki ima astmo:

astmátičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na astmo:   astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek  človek, ki ima astmo, nadušljiv

astmátik   -a m ( á )
kdor ima astmo, nadušljivec:   astmatikom zelo pomaga sprememba okolja

ástra   -e ž ( ȃ )
vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti:   vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster ; gredica z astrami in dalijami
 
bot.  alpska astra  alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus

astragál   -a m ( ȃ )
arhit.  kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen:

ástrahan   -a m ( ȃ )
dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana:   plašč iz črnega astrahana ; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu
// tekst.  volnena tkanina, podobna temu krznu:   meter astrahana
♦ 
agr.  rdeči astrahan  rdeče pisano poletno jabolko

astrahánka   -e ž ( ȃ )
pog.  čepica ali kučma iz astrahana:   na glavo si je dala astrahanko

ástrahanski   tudi  astrahánski -a -o prid. ( ȃ; ȃ )
nanašajoč se na astrahan:   astrahansko krzno / astrahanski ovratnik

astrálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na nebesna telesa:   astralni svet ; astralna megla / astralni kult  pri starih narodih  češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen , nesnoven :   astralno bitje / astralno telo  v okultizmu  duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen , nežen :   njeno belo astralno telo

astro...   ali  ástro...  prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na
a) nebesna telesa:   astrobiologija, astrofizikalen, astronom
b) vesoljske polete:   astronavigacija, astronavt

ástrofízik   -a m ( ȃ-í )
strokovnjak za astrofiziko:   dognanja astrofizikov

ástrofízika   -e ž ( ȃ-í )
veda o fizikalnih lastnostih nebesnih teles:

ástrofizikálen   -lna -o  ( ȃ-ȃ )
pridevnik od astrofizika:   astrofizikalni observatorij

ástrofotografíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
fotografiranje nebesnih teles:

astroláb   tudi  astrolábij -a m ( ȃ; á )
astron., nekdaj  priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu:   z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo  tej pripravi podoben instrument

astrológ   -a m ( ọ̑ )
kdor se ukvarja z astrologijo:   izkušen, znan astrolog ; vedeževalec, zdravnik in astrolog / dvorni astrolog

astrologíja   -e ž ( ȋ )
prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd:   ukvarjal se je z astrologijo

astrológinja   -e ž ( ọ̑ )
ženska, ki se ukvarja z astrologijo:   astrologinja je pripravila tedenski horoskop

astrolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na astrologe ali astrologijo:   astrološka napoved

ástromedicína   -e ž ( ȃ-ȋ )
alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije:   astromedicina v povezavi s klasičnimi metodami zdravljenja

astronávt   -a m ( ȃ )
kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec:   poleti astronavtov ; izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma

astronávtika   -e ž ( á )
veda o poletih v vesolje:   dosežki astronavtike

astronávtka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete:   raketoplanu bo prvič poveljevala astronavtka

astronávtski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko:   astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko

astronóm   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec , zvezdoznanec :   ljubiteljski astronom ; fizik, matematik in astronom / kraljevi astronom v Greenwichu

astronómičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
zastar. astronomski :   astronomična veda

astronomíja   -e ž ( ȋ )
znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje , zvezdoznanstvo :   dognanja astronomije
 
astron.  sferna astronomija  ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles

astronómka   -e ž ( ọ̑ )
strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka , zvezdoznanka :   ugotovitev ruske astronomke

astronómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven:   astronomski observatorij ; astronomska opazovanja / astronomska navigacija  veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
 
astron.  astronomska enota  povprečna razdalja Zemlje od Sonca ; astronomska jesen  doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata ; astronomska širina  kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike ; fiz.  astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka   zelo visok, pretiran:   v tej restavraciji so astronomske cene ; stroški so dosegli že astronomske številke

asumpcioníst   -a m ( ȋ )
rel.  član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom:

aškenáz   -a m ( ȃ )
pripadnik judovske verske skupnosti, ki izvira iz srednje ali vzhodne Evrope:   sefardi in aškenazi

áškrc   -a m ( ȃ nar. vzhodnoštajersko
1. majhen kos, odrezek:   aškrc platna
2. slabš.  majhen človek, otrok:   ta aškrc mi povzroča same skrbi

ášram   -a m ( ȃ zlasti v Indiji
duhovno središče za meditacijo:   poldrugo leto je v ašramu črpal znanje od tamkajšnjih gurujev

áta   -a  tudi  -e m ( á )
v družinskem okolju  moški v odnosu do svojega otroka:   ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor  ata, počakaj / stari ata  stari oče, ded

atáka   -e ž ( ȃ )
knjiž.  nenaden močen vojaški naskok:   divja ataka ; ataka oklopnikov ; pren.  polemična ataka ; ataka na politiko miroljubne koeksistence

atakírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. naskočiti , napasti 1 divje so atakirali

atamán   -a m ( ȃ )
1. v carski Rusiji  izvoljeni poveljnik kozaške vojske:   najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
2. zastar.  poglavar, poveljnik sploh:   ataman razbojnikov

atamánstvo   -a s ( ȃ )
naslov, dejavnost atamana:   odpovedal se je atamanstvu / v času njegovega atamanstva

ataraksíja   -e ž ( ȋ )
filoz.  stanje duševne umirjenosti:

atašé   -êja m ( ẹ̑ ȇ )
član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje:   bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi ; kulturni, trgovinski, vojaški ataše ; ataše ruskega poslaništva

atašêjka   -e ž ( ȇ )
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje:   kulturna atašejka ; v Ljubljano je prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu

atašêjski   -a -o  ( ȇ )
pridevnik od ataše:   atašejska služba

atavístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na atavizem:   atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje  podedovana

atavízem   -zma m ( ī )
biol.  ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih:   premagovati atavizem ; pojavi, znaki atavizma ; pren.  otresti se atavizmov preteklosti

áte   -ta  in  -ja m ( ā )
nar., v družinskem okolju ata , oče :   ali so ate doma? ateta dolgo ni

atebrín   -a m ( ȋ )
zdravilo proti malariji znamke Atabrine:   imel je celo zalogo kinina in atebrina

ateíst   -a m ( ȋ )
kdor ne priznava boga, brezbožnik:   popoln ateist
 
filoz.  pripadnik ateizma

ateístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na ateizem, brezbožen:   ateistični svetovni nazor / ateistična literatura, propaganda, vzgoja

ateístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki ne priznava boga, brezbožnica:   prepričana, zagrizena ateistka

ateízem   -zma m ( ī )
tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo:   popoln ateizem
 
filoz.  filozofska smer, ki zanika eksistenco boga

átej   -a m ( ȃ )
nar. koroško, v družinskem okolju ata , oče :   atej in mama sta šla k teti

átek   átka m ( ȃ )
ljubk. ata , oče :   le čakaj, atku bom povedala

àtektóničnost   -i ž ( ȁ-ọ́ )
lastnost, značilnost atektonskega:   atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike

àtektónski   -a -o prid. ( ȁ-ọ̑ )
arhit.  oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje:   atektonski lok / atektonski rokokojski ornament

ateljé   -êja m ( ẹ̑ ȇ )
delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev:   ima svoj atelje ; postaviti atelje ; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje
// delavnica obrtnikov:   fotografski atelje ; modni atelje  salon ; atelje za umetniško fotografijo

ateljêjski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na atelje:   visoka ateljejska okna / ateljejsko delo ; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje

àtemátičen   -čna -o prid. ( ȁ-á )
1. glasb.  ki je brez teme, motiva:   atematična skladba
2. jezikosl. brezpriponski :   atematični glagoli

atenêj   -a m ( ȇ )
vznes.  znanstvena ustanova ali visoka šola:   bil je profesor znanega ateneja

atentát   -a m ( ȃ )
morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov:   narediti, pripravljati atentat ; atentat na predsednika ; poskus atentata ; žrtve atentata ; pren.  to je pravi atentat na moralo

atentátor   -ja m ( ȃ )
kdor naredi atentat:   atentator je izginil ; neznan atentator

atentátorka   -e ž ( ȃ )
ženska, ki naredi atentat:   atentatorko so oprostili

aterírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  spustiti se na zemljo, pristati:   letalo je moralo prisilno aterirati ; pren.  iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost

áteroskleróza   -e ž ( ȃ-ọ̑ med.
poapnitev in otrdelost arterij:   ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt

atést   -a m ( ẹ̑ )
uradno pisno potrdilo ali izjava o čem:   izdati, zahtevati atest ; zdravniški atest ; atest o kakovosti moke

atestát   -a m ( ȃ )
zastar. spričevalo , potrdilo :   kljub dobremu atestatu ni dobil službe

atestírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
izdati atest o čem, potrditi:   atestirati material

átetov   -a -o  ( ā )
svojilni pridevnik od ate ateta:

áti   -ja m ( ȃ )
ljubk. ata , oče :   ati, kupi mi punčko

aticízem   -zma m ( ī )
lit.  posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti:   avtor se je nagibal k aticizmu

átika   -e ž ( á )
1. arhit.  zid nad pročeljem, da zakriva streho:   visoka atika
2. um.  zgornji zaključni del oltarja:   kip v atiki baročnega oltarja

átila   -e ž ( ȃ )
nekdaj  kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska:   odložil je atilo in sedel

àtípičen   -čna -o prid. ( ȁ-í )
knjiž.  ki ni tipičen, neznačilen:   atipičen potek bolezni ; atipične celice v telesu

átiški   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko:   atiški pisatelj ; atiško slovstvo / atiški način izražanja  uglajen, izbran / star.  atiški profil njenega obraza  grški

átkov   -a -o  ( ȃ )
svojilni pridevnik od atek:

atlánt 1   -a m ( ā )
zastar. atlas 1 brskati po atlantu ; zemljepisni atlant

atlánt 2   -a m ( ā )
um.  kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente:   balkon podpirajo orjaški atlanti ; portal palače z dvema atlantoma

atlántski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Atlantik:   atlantska flora ; atlantsko podnebje
♦ 
bot.  atlantska cedra ; meteor.  atlantska fronta ; polit.  Atlantski pakt  vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni ; Atlantska listina  razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta

átlas 1   -a m ( ā )
zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige:   izdati, sestaviti atlas ; geografski, zgodovinski atlas ; dialektološki atlas ; anatomski atlas v barvah

átlas 2   -a m ( ā )
svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani:   rdeč, rožnat atlas ; atlas za podlogo ; obleka iz belega atlasa
// tekst.  vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah:   barhant tkejo v atlasu

átlas 3   -a m ( ā )
anat.  prvo vratno vretence:

átlasast   -a -o prid. ( ā )
atlasen :   atlasasti čeveljčki / atlasast sijaj

átlasen   -sna -o prid. ( ā )
ki je iz atlasa:   dolgi atlasni zastori ; atlasna domača halja ; bila je v beli atlasni obleki ; stol z atlasno prevleko / atlasna polt ; pes z atlasno belo dlako
 
tekst.  atlasna vezava tkanine

átlasov   -a -o prid. ( ā )
atlasen :   bila je v atlasovi obleki / atlasov blesk
 
tekst.  atlasova vezava

atlét   -a m ( ẹ̑ )
športnik, ki se ukvarja z atletiko:   nastopili so mladi atleti ; klub ima precej dobrih atletov
// ekspr.  močen, mišičast človek:   bil je visoke postave, plečat – pravi atlet

atlétika   -e ž ( ẹ́ )
šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje:   trenirati atletiko ; prvenstvo v atletiki / lahka atletika  atletika ; težka atletika  ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks

atlétinja   -e ž ( ẹ̑ )
športnica, ki se ukvarja z atletiko:   naše atletinje so dosegle lepe uspehe

atlétka   -e ž ( ẹ̑ )
atletinja

atlétski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na atlete ali atletiko:   atletski klub ; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami ; atletsko orodje / atletski tip ; ima atletsko postavo ; atletska ramena

atmosfêra   -e ž ( ȇ )
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje:   raketa je ponesla satelit nad atmosfero ; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera ; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje:   ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero ; zrasel je v kulturni atmosferi ; delo odseva atmosfero časa ; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz.  enota za merjenje tlaka:   tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera  tlak 1,03 kiloponda na 1 cm 2 ; tehnična atmosfera  tlak 1 kiloponda na 1 cm 2
♦ 
astron.  atmosfera  plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo ; kem.  atmosfera  plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije ; reakcija poteka v dušikovi atmosferi

atmosfêričen   -čna -o prid. ( é )
atmosferski :   atmosferični pojavi

atmosferílije   -lij ž mn. ( í ȋ )
meteor.  vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere:   odpornost proti atmosferilijam

atmosfêrski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na atmosfero:   atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi ; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu  motnje zaradi razelektritve v atmosferi

atól   -a m ( ọ̑ )
koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi:   atoli Pacifika

atóm   -a m ( ọ̑ )
najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi:   razkrojiti v atome ; atom elementa ; atom vodika ; jedro, zgradba atoma ; teorija atomov ; pren.  posameznik je le atom celote ; človek – atom makrokozmosa
 
fiz.  atom v vzbujenem stanju  s prebitkom energije

atomáren   -rna -o prid. ( ȃ )
kem.  ki obstoji iz posameznih prostih atomov:   atomarni kisik, vodik
 
teh.  atomarno varjenje  obločno varjenje v atomarnem vodiku
// zastar. atomski :   atomarna energija

atómičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
zastar. atomističen :   atomični nazor

atómika   -e ž ( ọ́ )
veda o atomih:   naša doba je doba atomike ; strokovnjak za atomiko

atomíst   -a m ( ȋ )
pri starih Grkih  začetnik, predstavnik atomizma:   atomist Demokrit

atomístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na atomistiko ali atomizem:   atomistični nazori starogrških filozofov ; atomistična teorija
 
psih.  atomistična psihologija  psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi

atomístika   -e ž ( í )
atomika :   atomistika je steber moderne fizike
 
filoz.  atomizem

atomizácija   -e ž ( á )
teh.  razpršitev na najmanjše dele:   atomizacija tekočega goriva ; pren.  reševati problem družbene atomizacije ; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti ; atomizacija denarnih sredstev

atomizátor   -ja m ( ȃ )
agr.  priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik:   škropiti sadno drevje z atomizatorjem

atomízem   -zma m ( ī )
filoz.  nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev:   Demokritov atomizem ; epikurejski atomizem

atomizêr   -ja m ( ȇ )
teh.  priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice; razpršilec , pršilnik :   atomizer za škropljenje sadnega drevja ; atomizer za parfum

atomizíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od atomizirati:   aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot ; atomiziranje in mehaniziranje življenja

atomizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh.  razprševati na najmanjše dele:   atomizirati tekoče gorivo ; pren.  pisatelj pravzaprav atomizira snov romana ; družba se je vedno bolj atomizirala

atómski   -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na atom:   atomska energija / atomska fizika  fizika, ki raziskuje atom
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije:   elektrarna na atomski pogon ; atomski reaktor ; atomska bomba ; atomska podmornica ; atomsko orožje / atomska eksplozija  eksplozija atomske bombe ; atomska goba  velik oblak dima po eksploziji atomske bombe / konferenca o prepovedi atomskih poskusov ; atomska vojna ; atomsko oboroževanje / atomske države
● 
atomski vek  ali  atomska doba  20. stoletje ; pog., ekspr.  atomska lepotica  čudovita, očarljiva lepotica
♦ 
kem.  atomska masa  število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma ; atomska skupina  skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine ; atomska teža  atomska masa ; atomsko jedro  pozitivno naelektren središčni del atoma ; atomsko število  število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu

àtonálen   -lna -o prid. ( ȁ-ȃ )
glasb.  ki ni zasnovan na tonalnosti:   atonalni akordi ; tonalni in atonalni sistem ; atonalna glasba

atonalíst   -a m ( ȋ )
skladatelj atonalne glasbe:

àtonálnost   -i ž ( ȁ-ȃ )
1. glasb.  komponiranje, ki zanika tonalnost:   zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti ; dosežki atonalnosti
// lastnost, značilnost atonalnega:   atonalnost moderne glasbe
2. knjiž. neubranost , razbitost :   v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza

atóničen 1   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na atonijo:   atonično mišičje

àtóničen 2   -čna -o prid. ( ȁ-ọ́ )
jezikosl.  ki je brez naglasa; breznaglasen :   atonična beseda

atoníja   -e ž ( ȋ )
med.  bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost:   atonija želodca

átov   -a -o  ( á )
svojilni pridevnik od ata:   oblekel je atov suknjič

atrákcija   -e ž ( á )
kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost , zanimivost :   ta razstava je velika atrakcija ; igralci so postali filmska atrakcija ; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija ; gledališka, športna atrakcija

atrakcíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na atrakcijo:   atrakcijska cirkuška točka

atraktíven   -vna -o prid. ( ȋ )
ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen , zanimiv :   park je zelo atraktiven ; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala ; vodno smučanje, ta atraktivni šport

atraktívnost   -i ž ( ȋ )
značilnost atraktivnega; privlačnost , zanimivost :   atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti

atráktor   -ja m ( á )
kar kaj privlači, priteguje:   univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
 
astron.  objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko

atrápa   -e ž ( ȃ )
imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo, reklamo ali za urjenje, vaje:   lesene, pločevinaste atrape ; reklamna atrapa ; atrape za filmske scene / pripeljali so atrapo bojne ladje ; atrape s senzorji za merjenje odzivnega časa pripravnikov ; prave bombe in atrape

atribúcija   -e ž ( ú )
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost 1 , kompetenca :   odločali so v mejah svojih atribucij

atribút   -a m ( ȗ )
1. značilen spremni pojav:   gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta ; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka , vzdevek :   lastiti si atribut izvirnosti ; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet:   pisan cekar je folklorni atribut ; mučeniški, svetniški atributi ; žezlo je atribut oblasti
♦ 
filoz.  bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava ; jezikosl.  prilastek

atributíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na atribut:   atributivni pojavi / atributivni stavek  prilastkov stavek

átrij   -a m ( á )
1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše:   kipi bogov v atriju
// preddverje starokrščanske bazilike:   pokopan je v atriju cerkve
2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš:   atrij za pouk na prostem
♦ 
anat.  vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor

átrijski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na atrij:   izkopanine kažejo na starorimsko atrijsko zgradbo / naselje atrijskih in vrstnih hiš

atrófičen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na atrofijo; upadel , usahel :   atrofična koža ; atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja

atrofíja   -e ž ( ȋ )
med.  zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje , usihanje :   mišična atrofija ; atrofija kože, organa, živca ; pren.  atrofija moralnega čuta

atrofírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
med.  manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati , usihati :   koža, mišičje atrofira

atropín   -a m ( ȋ )
farm.  strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči:   vkapljati atropin v oči

áu   in  àu  [ au̯ medm. ( ȃ; ȁ )
izraža telesno bolečino:   au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust;  prim. av

áua   [ au̯a medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino:   au, aua, nehaj

auč   gl. avč

audi   -ja  [ áu̯di m ( ȃ )
tip nemškega osebnega avtomobila:   povečati uvoz audijev

aufbiks   tudi  àvfbíks  [ àu̯fbíks medm. ( ȁ-ȋ )
nizko  izraža izzivanje na pretep:   aufbiks, pridi, če imaš korajžo!

augsburški   -a -o  [ áu̯gzburški prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Augsburg:   augsburški meščani
 
rel.  augsburška veroizpoved  veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu

au pair   -- --  [ ọpêr m ( ȇ )
1. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok:   to delo opravljajo au pair ; najeti au pair ; delati kot au pair
2. dejavnost take osebe:   au pair je v Veliki Britaniji zelo razširjen ; program au pair

áut – áut   [ au̯t – au̯t prisl. ( ȃ-ȃ )
knjiž., ekspr.  izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali – ali :   moraš se odločiti: aut – aut

áuva   [ au̯va medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino:   auva, kako boli

áv   in  àv medm. ( ȃ; ȁ )
izraža telesno bolečino:   av, boli ; av, moja noga ; av, av, kako me je ugriznil

avál   -a m ( ȃ )
fin.  poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo:   dati aval

avalíst   -a m ( ȋ )
fin.  porok, ki je podpisan na menici, menični porok:

aváns   -a m ( ȃ )
ekon. akontacija :   investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans

avansíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od avansirati:   obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del

avansírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
ekon.  dati avans:   avansirati obrtniku stroške za nakup materiala

avantgárda   -e ž ( ȃ )
1. idejni nosilci kakega gibanja:   politična, organizacijska avantgarda ; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda
// predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti:   glasbena, gledališka avantgarda
2. zastar.  prednja straža, predstraža:   konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda

avantgárden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avantgardo:   zavzeti avantgarden položaj ; avantgardne sile ; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike ; avantgardna glasba ; avantgardna smer v literaturi

avantgardíst   -a m ( ȋ )
kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti:   v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist ; filmski, glasbeni avantgardist

avantgardístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avantgardiste ali avantgardizem:   avantgardistični slikarji / avantgardistični film, teater ; njegove avantgardistične težnje

avantgardízem   -zma m ( ī )
avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti:   glasbeni avantgardizem ; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji

avantgárdnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost avantgardnega:   avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost

avantúra   -e ž ( ȗ )
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina:   doživeti, iskati avanture ; pripovedoval je o svojih avanturah ; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture
// nav. slabš.  nevaren poskus, tvegano dejanje:   izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture ; predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura

avanturíst   -a m ( ȋ )
kdor išče, ljubi avanture, pustolovec:   bil je nemirnež in avanturist ; mladostni avanturist
// nav. slabš.  kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj:   bil je navaden avanturist, ne pa resen poslovnež ; politični avanturist

avanturístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski:   avanturistični nagibi ; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični ; avanturistična politika

avanturístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki išče, ljubi avanture, pustolovka:   je prava avanturistka, ki obožuje potovanja ; popotnica in avanturistka

avanturízem   -zma m ( ī )
nagnjenje k avanturam, pustolovstvo:   to je storil iz avanturizma ; mladostni avanturizem ; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš.  obsojati politični avanturizem

avanzíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od avanzirati:   avanziranje v službi

avanzírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
zastar.  preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati :   ali je že avanziral ; avanzirati v praporščaka ; avanziral je za prvega delavca

avanzmá   -ja m ( ȃ )
zastar.  prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje :   končno je dočakal avanzma

avárski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Avare:   avarski napadi

ávatar   -ja m ( ȃ )
1. v hinduizmu  utelešenje božanstva:   milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar
2. rač.  ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma:   nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – ponavadi nekoliko olepševalno – ogledalo

ávba   -e ž ( ȃ )
etn.  žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom:   na glavi je imela visoko avbo ; ženske v avbah in pečah
// glavi se prilegajoče žensko pokrivalo:   v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo

ávbe   medm. ( ȃ )
zastar. joj 2 , ojej :   avbe, kod hodi sirota

ávbica   -e ž ( ȃ )
glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo:   na glavi je imela avbico ; bela avbica ; pletena otroška avbica ; strežajka v avbici in predpasniku

avbriécija   -e ž ( ẹ́ )
vrtn.  pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia:   v alpinetumu so rastle tudi avbriecije

ávč   in  áuč  [ au̯č medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino:   avč, boli! ; med vožnjo na motorju se je kar precej opekla. Avč!
// izraža neprijetno spoznanje:   glavni razlog njenega nezadovoljstva je – avč, avč – njena plača

avdícija   -e ž ( í )
preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo:   kandidat je avdicijo opravil dobro ; pevce so izbrali na posebni avdiciji ; avdicija radijskih napovedovalcev

avdiénca   -e ž ( ẹ̑ )
uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku:   prositi za avdienco ; biti v avdienci pri papežu ; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci

avdiénčen   -čna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od avdienca:   avdienčna dvorana

avdio...   ali  ávdio...  prvi del zloženk  ( ȃ )
1. teh.  nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega, multimedijskega prikazovanja, zvočen:   avdioprogram / avdioposnetek  in  avdio posnetek
2. nanašajoč se na sluh:   avdiometer

avdiofíl   -a m ( ȋ )
ljubitelj in zbiralec zvočnih posnetkov, naprav za reprodukcijo zvoka:   pravi, zagrizeni avdiofil

ávdiokaséta   -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak:   poslušati avdiokasete ; posneti na avdiokaseto ; piratska avdiokaseta

ávdioknjíga   -e ž ( ȃ-í )
obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo:   izdajati avdioknjige ; na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig

avdiométer   -tra m ( ẹ̄ )
priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa:   ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom

ávdion   -a m ( ȃ )
elektr.  radijski sprejemnik z eno elektronko:

ávdiotéhnika   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
tehnika prenašanja zvočnih signalov:   razvoj avdiotehnike ; dvorana z vrhunsko video- in avdiotehniko

ávdiovizuálen   -lna -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom:   avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo

avditíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na sluh, slušen:   avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka  tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši

avdítor   -ja m ( ȋ )
cerkveni preiskovalni sodnik:   imenovan je bil za avditorja
// v stari Avstriji  vojaški preiskovalni sodnik:   vojaško službo je opravljal kot avditor

avditórij   -a m ( ọ́ )
prostor za poslušalce:   občinstvo je zasedlo ves avditorij opere ; gledališki avditorij ; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija
// poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo:   avditorij je navdušeno ploskal ; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju

avdítorski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avditorje:   dobiti avditorsko mesto

áve   -- m ( ā )
knjiž. avemarija :   na vasi je zazvonilo ave

ávemaríja   -e ž ( ā-ȋ )
rel.  zvonjenje zvečer v čast Mariji:   ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni
// molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija :   začela je moliti avemarijo

aveníja   -e ž ( ȋ )
široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh:   šla sta navzdol po aveniji ; široka avenija

averoízem   -zma m ( ī )
filoz.  srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost:   seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem

avêrz   -a m ( ȇ )
knjiž.  prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice:   averz kaže vladarjevo glavo

avêrzija   in  averzíja -e ž ( é; ȋ )
knjiž.  občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor :   čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari ; individualna averzija ; averzija proti moderni glasbi

avfbiks   gl. aufbiks

Ávgijev   -a -o prid. ( á )
knjiž., ekspr., v zvezi Avgijev hlev   neurejen, umazan prostor:   počisti že enkrat ta svoj Avgijev hlev ; pren.  Avgijev hlev kulturnih razmer

avgít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina temen ali svetlo zelen glinični piroksen:

avgmènt   -ênta m ( ȅ é )
jezikosl.  predpona oblike preteklega časa v nekaterih starih jezikih:   avgment e v grškem aoristu

avgmentatív   -a m ( ȋ )
jezikosl.  beseda, ki izraža povečanje:

avgúr   -ja  tudi  ávgur -a m ( ū; ȃ )
pri starih Rimljanih  svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo:   avgur mu je napovedal srečno bodočnost ; antični avgurji ; pren., slabš.  politični avgurji

ávgust 1   -a m ( ȃ )
zastar. burkež , klovn :   v cirkusu je za avgusta ; želel je igrati neumnega avgusta

avgúst 2   -a m ( ȗ )
osmi mesec v letu:   seja bo drugega avgusta ; to delo opravljamo v (mesecu) avgustu / (meseca) avgusta je vroče

avgúst 3   -a m ( ȗ )
zgod.  naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:

avgústa   -e ž ( ȗ )
zgod.  naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:

avgustêjski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta:   na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij ; avgustejsko obdobje latinske književnosti

avgustinizem   gl. avguštinizem

avgústov   -a -o prid. ( ȗ )
avgustovski :   bil je vroč avgustov dan ; avgustovo sonce

avgústovski   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na avgust 2 :   zrak avgustovskih noči ; članek je izšel v avgustovski številki ; žgoče avgustovsko sonce / tisto leto je bila že maja prava avgustovska vročina

avguštínec   -nca m ( ȋ )
menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu:   postal je avguštinec
 
rel.  bosonogi avguštinci

avguštinízem   in  avgustinízem -zma m ( ī )
filoz.  filozofska smer, ki izhaja iz naukov sv. Avguština:

avguštínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avguštince ali avguštinizem:   avguštinski samostan / avguštinsko mišljenje

aviácija   -e ž ( á )
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo :   poslovna, civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo  letalski poklic
// voj.  rod vojske, določen za tako dejavnost:   slovenska aviacija ; častnik pri aviaciji

aviacíjski   in  aviácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
nanašajoč se na aviacijo; letalski :   aviacijsko podjetje / aviacijske vojaške enote

aviáren   -rna -o prid. ( ȃ )
med., navadno v zvezi aviarna influenca   nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa:   zboleti za aviarno influenco / povzročitelj aviarne influence je virus

aviátičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na aviatike ali aviatiko; letalski :   aviatična šola / aviatični inštitut

aviátik   -a m ( á )
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec :   nekdanji aviatik
// kdor je v letalski službi:

aviátika   -e ž ( á )
veda o letenju z letali, letalstvo:

aviátiški   -a -o prid. ( á )
zastar. letalski :   aviatiška šola

ávio...   prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na letala ali letalstvo:   aviotransport

avión   -a m ( ọ̑ )
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo :   avion kroži, pristane ; sestrelili so več sovražnih avionov ; odleteti z avionom ; dvomotorni avion

aviónika   -e ž ( ọ́ )
letalska elektronika:   sodobna avionika ; reaktivno letalo so nadgradili z avioniko vojaških lovcev

aviónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na avion; letalski :   avionski motor, radar / avionska pošiljka ; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek
 
les.  avionski les  smrekov les počasne rasti in brez grč

áviotranspórt   -a m ( ȃ-ọ̑ )
transport z letali:   aviotransport narašča

àvirulénten   -tna -o prid. ( ȁ-ẹ̑ )
med.  ki ni sposoben povzročiti bolezen:   avirulentni mikrobi

a vísta   prisl. ( ȋ )
fin.  na vpogled, ob predložitvi:   izplačati a vista / menica a vista  menica, plačljiva ob predložitvi ; v prid. rabi:  a vista obveznosti bank  na zahtevo takoj plačljive obveznosti

àvitaminóza   -e ž ( ȁ-ọ̑ )
med.  bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov:   nevarna avitaminoza / avitaminoza C  zaradi manjkanja vitamina C

àvitaminózen   -zna -o  ( ȁ-ọ̑ )
pridevnik od avitaminoza:   avitaminozno obolenje

avivírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
tekst.  poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov:

avíza   -e ž ( ȋ )
knjiž.  sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu:   poslati, prejeti avizo
 
žel.  obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki; telefonsko ali brzojavno obvestilo, da je vlak odpeljal s postaje

avizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. obvestiti , opozoriti :   aviziral sem ga pravočasno
 
žel.  avizirati odhod vlaka  telefonsko ali brzojavno sporočiti

avízo   -a m ( ȋ )
knjiž.  sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu:   dostaviti avizo
♦ 
fin.  menični avizo ; rad.  avizo  uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji

ávkcija   -e ž ( á )
ekon.  dražba, licitacija, zlasti na mednarodnem tržišču:   kupiti, prodati na avkciji umetniških del, starin ; dnevne, mesečne avkcije ; rezultati avkcije trimesečnih, dvanajstmesečnih zakladnih menic ; ponudba in povpraševanje na svetovnih avkcijah krzna ; tenderji in avkcije / dobrodelna avkcija

ávkcijski   tudi  avkcíjski -a -o prid. ( á; ȋ )
nanašajoč se na avkcijo:   avkcijska prodaja ; avkcijska pravila ; avkcijsko trgovanje

avksiliáren   -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž., zastar. pomožen :   avksiliarne knjigovodske knjige
 
med.  avksiliarno dihalno mišičje

avksín   -a m ( ȋ )
biol.  snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic:   naravni, umetni avksin

avktoriálen   -lna -o prid. ( ȃ )
lit.  nanašajoč se na vsevednega pripovedovalca:   avktorialna pripoved / avktorialni pripovedovalec

ávla   -e ž ( ȃ )
velika veža v javnih poslopjih:   proslava je bila v šolski avli ; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli ; avla gledališča, kina, postaje
 
arhit.  dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik

ávnojski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]:   avnojski sklepi / avnojske nagrade

avokádo   -a m ( ȃ )
tropski sadež hruškaste oblike:   jesti avokado

avokádov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avokado:   avokadov namaz ; avokadova krema ; avokadovo olje

avokádovec   -vca m ( ȃ )
tropsko drevo s suličastimi listi in užitnimi sadovi hruškaste oblike:

ávra   -e ž ( ȃ )
1. med.  neugodni občutek pred napadom epilepsije, migrene:   migrena z avro
2. energijsko polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet:   slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka / ekspr.  avra skrivnostnosti ; v njihovih očeh je izgubil avro vsevednega filozofa

avreóla   in  avréola -e ž ( ọ̑; ẹ̑ )
svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij:   avreola mu obdaja glavo ; bleščeča, zlata avreola ; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola ; pren., knjiž.  drži se ga avreola nedotakljivosti ; nadel si je mučeniško avreolo ; nezaslužena avreola ; romantična avreola pisateljevih junakov

avreomicín   -a m ( ȋ )
farm.  antibiotik proti infekcijskim boleznim in mrzlicam:

ávričen   -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avro 2:   avrična plast ; avrično polje / avrična energija

avríkelj   -klja m ( í )
bot.  prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula:   cvetoči avrikelj

avripigmènt   -ênta m ( ȅ é )
min.  rudnina rumeni arzenov sulfid:

avskultácija   -e ž ( á )
med.  preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje:   avskultacija pljuč, srca

avskultánt   -a m ( ā á )
nekdaj  sodniški pripravnik:   služboval je kot avskultant

avskultatóričen   -čna -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na avskultacijo:   avskultatorična preiskava srca / avskultatorični izvid

avskultírati   -am nedov. ( ȋ )
med.  preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati:   avskultirati pljuča

avspícija   -e ž ( í nav. mn., knjiž.
1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti:   to so slabe avspicije zanj
2. zastar. pokroviteljstvo , varstvo :   delo poteka pod predsednikovimi avspicijami

avstralopítek   -a m ( ȋ )
antr.  pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov:   kosti avstralopiteka ; potomci, predniki avstralopiteka

avstrálski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo:   avstralsko ozemlje / avstralska pšenica ; avstralska volna

avstrijakánt   in  avstrijakànt -ánta m ( ā á; ȁ á )
slabš., nekdaj  kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji:   imeli so ga za avstrijakanta ; zagrizen avstrijakant

avstrijakántski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo:   bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost

avstrijakántstvo   -a s ( ā )
slabš.  avstrijakantska miselnost:   očitali so mu avstrijakantstvo

avstrijánski   -a -o prid. ( ȃ )
zastar. avstrijski :   avstrijanski denar ; avstrijanska zemlja

avstríjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo:   avstrijski državni prvak ; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh
// nanašajoč se na staro Avstrijo:   avstrijski cesar ; avstrijska krona / avstrijski Slovani

avstríjstvo   -a s ( ȋ )
državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski:   rad je poudarjal svoje avstrijstvo

avstríjščina   -e ž ( ȋ )
avstrijska nemščina:   govoriti avstrijščino

ávstro-   prvi del zvez  ( ȃ )
nanašajoč se na staro Avstrijo:   avstro-ruski odnosi
 
zgod.  avstro-ogrska nagodba  dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

avstro...   ali  ávstro...  prvi del zloženk  ( ȃ )
1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo:   avstrofil, avstrofob
2. nanašajoč se na staro Avstrijo:   avstroslavist, avstroslavizem

avstrofíl   -a m ( ȋ )
kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo:

avstrofílski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo:   bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika

avstrofílstvo   -a s ( ȋ )
avstrofilska miselnost:   bil je znan po svojem avstrofilstvu

ávstromarksíst   -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš avstromarksizma:   stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja

ávstromarksístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem:   stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program ; avstromarksistična teorija

ávstromarksízem   -zma m ( ȃ-ī )
politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem:   ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma

ávstroógrski   -a -o prid. ( ȃ-ọ̄ )
nanašajoč se na Avstro-Ogrsko:   razpad avstroogrske monarhije

ávstroslavíst   -a m ( ȃ-ȋ )
pristaš avstroslavizma:   bil je prepričan avstroslavist

ávstroslavízem   -zma m ( ȃ-ī )
v stari Avstriji  nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni:   ideolog avstroslavizma

ávša   -e ž ( ȃ )
ekspr.  neumna, nespametna ženska:   dekle je čisto navadna avša ; ta avša mu je verjela ; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka  ti prekleta avša! je zavpil nad njo

ávšast   -a -o prid. ( ȃ )
ekspr. neumen , nespameten :   ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo ; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja

ávšica   -e ž ( ȃ )
ljubk.  manjšalnica od avša:   nikar se ne boj, ti avšica ti!

ávt   in  out -a  [ áu̯t m ( ȃ )
šport.  prostor za mejno črto igrišča:   žoga je padla v avt ; metanje iz avta / sodnik je zapiskal avt  s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor

avtárkičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na avtarkijo:   avtarkična država ; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele ; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje

avtarkíja   -e ž ( ȋ )
ekon.  narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza:   uvajati avtarkijo ; gospodarska avtarkija ; obsojati politiko avtarkije ; pren.  duhovna, kulturna avtarkija

avtarkízem   -zma m ( ī )
ekon.  težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza:   ekstremni avtarkizem

ávten   -tna -o prid. ( ȃ )
zastar. avtomobilski :   avtna cesta ; avtno olje

avténtičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. ki izvira od avtorja; pristen , izviren :   avtentičen podpis, rokopis, spis ; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen ; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen:   avtentični dokaz ; avtentično poročilo o nesreči
2. ki se ujema z originalom; natančen , točen 1 avtentičen prepis pogodbe ; avtentičen prevod
♦ 
glasb.  avtentična kadenca  zveza dominantnega akorda s toničnim ; pravn.  avtentična listina ; avtentična razlaga zakona  razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen

avténtičnost   -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost , verodostojnost :   dokazal je avtentičnost pisma ; avtentičnost besedila ; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda

avtíst   -a m ( ȋ psiht.
kdor ima avtizem:   nekateri avtisti imajo izjemne motorične, matematične, likovne, glasbene in druge sposobnosti ; odrasli avtist ; pomoč otrokom avtistom

avtístičen   -čna -o  ( í )
pridevnik od avtizem:   avtistično mišljenje

avtízem   -zma m ( ī )
psiht.  duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja:   oblike avtizma ; simptomi, znaki avtizma ; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma ; pojav, uganka avtizma

ávto   -a m ( ȃ )
avtomobil :   voziti avto ; sesti v avto ; otrok je pritekel pred avto ; gasilski, škropilni avto ; poklicali so rešilni avto ; osebni, tovorni, vojaški avto
 
rad.  reportažni avto  z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje
// osebni avtomobil:   spet ima nov avto ; karamboliran avto prodam

avto... 1   ali  ávto...  prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem
a) s tujko v drugem delu:   avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtoštopar, avtostrada
b) z domačo besedo v drugem delu:   avtocesta  in  avto cesta, avtoprevoznik  in  avto prevoznik

avto... 2   ali  ávto...  prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe:   avtodidakt, avtodidaktičen ; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika ; avtomat, avtomatizacija

ávtoagresíven   -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi:   avoagresivni občutki ; avtoagresivno dejanje, vedenje

ávtoalárm   -a m ( ȃ-á )
zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu:   avtoalarm lahko opremimo tudi s senzorji nagiba vozila ; namestiti avtoalarm ; sprožiti avtoalarm

ávtoalármen   -mna -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na avtoalarm:   avtoalarmni sistem ; avtoalarmna naprava

ávtobiográf   -a m ( ȃ-ȃ )
kdor (na)piše avtobiografijo:

ávtobiográfičen   -čna -o prid. ( ȃ-á )
avtobiografski :   avtobiografično delo

ávtobiográfičnost   -i ž ( ȃ-á )
lastnost, značilnost avtobiografskega:   avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost

ávtobiografíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
popis lastnega življenja, lastni življenjepis:   napisal je avtobiografijo ; zanimiva avtobiografija ; odlomek iz avtobiografije

ávtobiográfski   -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo:   v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov ; avtobiografski roman ; avtobiografska izpoved / delo je avtobiografskega značaja

ávtoblínda   -e ž ( ȃ-ȋ )
voj. žarg.  oklopni avtomobil:   kolona tankov in avtoblind

ávtobómba   -e ž ( ȃ-ọ̑ )
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba :   v mestu je eksplodirala avtobomba

ávtobus   -a m ( ȃ )
večji avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu:   avtobus vozi vsako uro ; zamuditi avtobus ; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu ; izletniški, lokalni avtobus ; avtobus mestnega prometa ; voznik avtobusa / šolski avtobus  za prevoz učencev v šolo ; tirni avtobus  motorni vlak, ki sestoji iz enega vagona

ávtobusar   in  avtobúsar -ja m ( ȃ; ȗ pog.
voznik avtobusa:   avtobusar se je trčenju poskušal izogniti ; mestni avtobusarji

ávtobusen   -sna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avtobus:   avtobusni promet ; avtobusna vožnja / avtobusna postaja ; uvedli so novo, redno avtobusno progo ; dobre avtobusne zveze / avtobusno podjetje

avtocamp   ipd. gl. avtokamp ipd.

ávtocenzúra   -e ž ( ȃ-ȗ )
knjiž.  kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura:

ávtocésta   in  ávto césta -e ž ( ȃ-ẹ́ )
cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena:   graditi avtocesto ; zapeljati z avtoceste / polovična avtocesta  hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer
// nekdaj  široka cesta, določena za avtomobilski promet:   vzdrževanje avtoceste Ljubljana–Zagreb

ávtocésten   -tna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
nanašajoč se na avtocesto:   avtocestni odsek ; avtocestna povezava ; gradnja avtocestnega omrežja

ávtocistêrna   -e ž ( ȃ-ȇ )
tovorni avtomobil s cisterno:   gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno ; nafto so pripeljali z avtocisterno ; avtocisterna s prikolico

ávtocitát   -a m ( ȃ-ȃ )
sklic na lastno besedilo:   avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo

avtodafé   -êja m ( ẹ̑ ȇ )
v času inkvizicije  javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig:   trepetati pred avtodafejem ; avtodafe na mestnem trgu ; pren.  knjiga je doživela avtodafe

ávtodestruktíven   -vna -o prid. ( ȃ-ȋ )
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe, samodestruktiven:   avtodestruktivno dejanje, vedenje

ávtodidákt   -a m ( ȃ-ȃ )
knjiž.  kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk 1 skladateljski avtodidakt ; avtodidakt v slikarstvu

ávtodidáktičen   -čna -o prid. ( ȃ-á )
nanašajoč se na avtodidakte:   avtodidaktično znanje / avtodidaktična metoda

ávtodóm   in  ávto dóm -a m ( ȃ-ọ̑ )
tur.  avtomobil, namenjen tudi bivanju:   odpeljati se na počitnice z avtodomom

ávtodómar   -ja m ( ȃ-ọ̑ )
kdor biva v avtodomu, navadno na dopustu, oddihu:   ponudba v kampu za avtodomarje

ávtodrezína   -e ž ( ȃ-ȋ )
žel.  avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni avtomobil

avtodróm   -a m ( ọ̑ )
posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke:   zgradili bodo nov, sodoben avtodrom

ávtodvigálo   -a s ( ȃ-á )
naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku:   cisterno so dvignili s pomočjo avtodvigala ; upravljalec avtodvigala ; izpit za avtodvigalo

ávtoeléktričar   -ja m ( ȃ-ẹ̑ )
kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih:   visoko kvalificiran avtoelektričar

ávtoeléktričen   -čna -o prid. ( ȃ-ẹ̑ )
teh.  nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu:   avtoelektrični pribor ; avtoelektrični izdelki

ávtofurgón   -a m ( ȃ-ọ̑ )
zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz:   krsto so položili v avtofurgon
// zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil:   razvažati kruh z avtofurgonom

ávtogaráža   -e ž ( ȃ-ȃ )
garaža (za avtomobile):   ima svojo avtogaražo

avtogén   -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. med.  ki izvira iz lastnega telesa:   avtogeni transplantat
2. zastar. samoroden , samonikel :   avtogeni in umetni pojavi
♦ 
psih.  avtogeni trening  psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev ; teh.  avtogeno rezanje ; avtogeno varjenje  varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje

ávtogenéza   -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
filoz.  nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj:

avtogénski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
teh. avtogen :   avtogensko varjenje

ávtogír   tudi  ávtožír -a  [ prva oblika tudi áu̯tožír m ( ȃ-ȋ )
aer., nekdaj  letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila:

ávtogól   -a m ( ȃ-ọ̑ )
šport.  gol, dan svojemu moštvu:   avtogol je porazno vplival na moštvo ; izgubili so z avtogolom

avtográf   -a m ( ȃ )
1. kdor avtografira:   avtograf in korektor stenografskega učbenika
2. knjiž.  svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja:   antikvariat kupuje stare knjige in avtografe
// zastar. avtogram :   vnet zbiralec avtografov

avtografírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
tisk.  svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje:   stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru
// razmnoževati tekst strojepisno, litografsko:

avtográfski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avtografe ali avtograf:   avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir ; avtografsko črnilo

avtográm   -a m ( ȃ )
svojeročni podpis znamenite osebe:   dajati, deliti avtograme ; lov na avtograme

ávtogúma   -e ž ( ȃ-ȗ )
avtomobilska guma:   izdelava avtogum

ávtohíša   -e ž ( ȃ-í )
podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil:   avtohiša nudi triletni brezplačni servis in nadomestno vozilo v času servisiranja

avtohtón 1   -a m ( ọ̑ )
knjiž.  kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin , praprebivalec :   avtohtoni so se umikali priseljencem

avtohtón 2   -a -o prid. ( ọ̑ )
ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač , prvoten :   avtohtoni narodi ; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren , samonikel :   avtohton umetniški izraz ; avtohtona poezija

avtohtónost   -i ž ( ọ̑ )
značilnost avtohtonega:   teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja

avtohtónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
avtohton 2 avtohtonski narodi / avtohtonsko pojmovanje

ávtoimúnski   -a -o prid. ( ȃ-ȗ )
nanašajoč se na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa:   avtoimunski sistem ; avtoimunska bolezen ; avtoimunsko obolenje

ávtoindustríja   -e ž ( ȃ-ȋ )
avtomobilska industrija:

ávtointoksikácija   -e ž ( ȃ-á )
med.  zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje

ávtoizvóšček   in  ávto izvóšček -čka m ( ȃ-ọ̑ )
zastar.  voznik taksija:   kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil

ávtokámp   tudi  avtocamp -a  [ druga oblika áu̯tokámp in áu̯tokêmp m ( ȃ-ȃ; ȃ-ȇ )
kamp, prostor za turiste z avtomobili:   v mestu je tudi avtokamp ; prehoden avtokamp

ávtokámping   in  avtocamping -a  [ druga oblika áu̯tokámping- in áu̯tokêmping- m ( ȃ-ȃ; ȃ-ȇ )
kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp :   restavracijo bodo postavili v bližini avtokampinga

ávtokár   -a m ( ȃ-ȃ )
star.  velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete:   avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta

ávtokarikatúra   -e ž ( ȃ-ȗ )
karikatura samega sebe:   narisati avtokarikaturo ; duhovita avtokarikatura

ávtokárta   -e ž ( ȃ-ȃ )
karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste:   imeti, kupiti avtokarto ; te kraje boste našli tudi na avtokarti Slovenije

avtokefálen   -lna -o prid. ( ȃ )
rel., v Pravoslavni cerkvi  organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha:   nacionalne cerkve so avtokefalne

avtokefálnost   -i ž ( ȃ )
rel.  organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha:   avtokefalnost Srbske pravoslavne cerkve

avtokláv   -a m ( ȃ )
teh.  neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi:   konzerve sterilizirajo v avtoklavih

ávtoklepár   in  ávto klepár -ja m ( ȃ-á )
kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih:   kvalificiran avtoklepar

ávtokolóna   -e ž ( ȃ-ọ̑ )
kolona avtomobilov:   prehitevati avtokolono ; vojaška avtokolona

ávtokozmétika   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
sredstva za čiščenje, loščenje avtomobilov:   prodajati avtokozmetiko ; uporabljajte namensko avtokozmetiko in ne čistil za posodo

avtokracíja   -e ž ( ȋ )
politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo:   vzpostaviti avtokracijo ; borili so se proti avtokraciji ; samoodločba narodov je negacija avtokracije ; pren.  avtokracija v podjetju

avtokrát   -a m ( ȃ )
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec:   državi je vladal avtokrat
// ekspr.  oblasten, samovoljen človek:   mlajši so ga imeli za avtokrata

avtokrátičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo:   avtokratični režim ; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode

avtokratízem   -zma m ( ī )
avtokratska miselnost, samovolja:   v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem  avtokracijo

avtokrátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo:   avtokratski sistem ; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje

ávtokrítičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
kritičen do samega sebe; samokritičen :   kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut

ávtokrítičnost   -i ž ( ȃ-í )
lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost :   pomanjkanje avtokritičnosti

ávtokrítika   -e ž ( ȃ-í )
kritika samega sebe; samokritika :   odklanja objektivnost in avtokritiko ; med njimi je premalo avtokritike

ávtolíčar   in  ávto líčar -ja m ( ȃ-ȋ )
ličar avtomobilov:   izučen avtoličar

avtológen   -gna -o prid. ( ọ̑ med.
ki izvira iz lastnega telesa; avtogen :   avtologne celice ; zdravniki so se odločili za avtologno presaditev ; avtologno tkivo / avtologno zdravljenje

avtomácija   -e ž ( á )
avtomatizacija :   avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo ; razvoj avtomacije

avtomát   -a m ( ȃ )
1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja:   zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati ; steklenice polnijo z avtomati ; elektronski avtomat ; računski, telefonski avtomat ; avtomat za zavijanje cigaret ; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala ; dela kakor avtomat  brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / bančni avtomat  bankomat
 
voj.  brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec:   avtomat je prazen, ne dela ; avtomat je igral stare popevke ; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate ; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone ; avtomat za vozovnice, znamke
2. slabš.  kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti:   razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati

ávtomateriál   -a m ( ȃ-ȃ )
material, rezervni deli za avtomobile:   skladišče avtomateriala

avtomátičen   -čna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen:   avtomatični stroji ; avtomatične prestave, zavore ; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala ; avtomatično prevajanje ; avtomatično usmerjanje prometa
2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih:   avtomatičen prehod pravic in dolžnosti ; avtomatična valorizacija pokojnin ; avtomatično napredovanje v službi
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti:   avtomatični gibi ; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične

avtomátičnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost avtomatičnega:   avtomatičnost gibanja, kretenj

avtomátik   -a m ( á )
vozilo z avtomatskim menjalnikom:   razstavljeni model je avtomatik s klimo, z usnjenimi sedeži in dobrim ozvočenjem / motor avtomatik

avtomátika   -e ž ( á )
teh.  sistem avtomatskih naprav:   elektronska avtomatika ; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev  avtomatsko napravo
// veda o avtomatizaciji:   inštitut za elektroniko in avtomatiko

avtomatizácija   -e ž ( á )
glagolnik od avtomatizirati:
a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija ; avtomatizacija proizvodnje ; avtomatizacija telefonskih central ; napredovanje avtomatizacije
b) avtomatizacija gibanja

avtomatízem   -zma m ( ī )
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih:   uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš.  obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu ; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih.  dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti:   psihični avtomatizem ; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem

avtomatizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati:   avtomatizirati telefonski promet ; v tovarni so večino strojev avtomatizirali ; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje
2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti:   avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral

avtomátka   -e ž ( ȃ )
zastar.  avtomatska puška, brzostrelka:   četa borcev z avtomatkami

avtomátski   -a -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen:   avtomatski aparat, radijski oddajnik ; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife ; avtomatska telefonska centrala ; zgradili so novo avtomatsko pekarno ; avtomatska meteorološka postaja
 
aer.  avtomatski pilot  avtopilot ; voj.  avtomatska puška ; avtomatsko orožje  orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih
2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti:   avtomatski gibi ; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami

ávtomeháničen   -čna -o  ( ȃ-á )
pridevnik od avtomehanika:   avtomehanična delavnica

ávtomehánik   -a m ( ȃ-á )
mehanik za popravljanje avtomobilov:   postati avtomehanik

ávtomehánika   -e ž ( ȃ-á )
dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov:   odprli so delavnico za avtomehaniko
// nauk o ustroju avtomobilov:

avtomobíl   -a m ( ȋ )
cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi:   izdelovati, popravljati avtomobile ; avtomobil znamke Fiat ; avtomobil s prikolico ; ličar avtomobilov ; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil / avtomobil bomba  avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba
 
voj.  oklopni avtomobil  z jeklenim oklepom in z orožjem ; žel.  progovni avtomobil  ki vozi po tirnicah
// osebni avtomobil:   peljati se z avtomobilom na izlet ; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil

avtomobílček   -čka m ( ȋ )
1. nav. ekspr.  manjšalnica od avtomobil:   po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku ; poltovorni avtomobilčki
2. igrača, ki predstavlja avtomobil:   sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami

avtomobílen   -lna -o prid. ( ȋ )
avtomobilski :   avtomobilna industrija

avtomobilíst   -a m ( ȋ )
kdor vozi avtomobil, zlasti osebni:   avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro ; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač

avtomobilístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avtomobiliste ali avtomobilizem:   avtomobilistični šport ; avtomobilistična revija ; avtomobilistično prvenstvo

avtomobilístka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki vozi avtomobil, zlasti osebni:   mlada avtomobilistka

avtomobilízem   -zma m ( ī )
kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo:   avtomobilizem spreminja način življenja ; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma ; športni avtomobilizem ; razvoj avtomobilizma

avtomobílski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avtomobil:   avtomobilski motor ; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis ; avtomobilska cesta ; avtomobilska industrija / avtomobilski park ; avtomobilski salon ; avtomobilska kolona ; avtomobilski promet ; avtomobilska dirka ; avtomobilska nesreča
 
ptt  avtomobilska pošta  nekdaj  pošta, ki posluje v avtomobilu

ávtomontáža   -e ž ( ȃ-ȃ )
montaža, sestavljanje avtomobilov:

ávto-móto   tudi  ávtomóto -- v prid. rabi ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na avtomobile in motocikle:   avto-moto klub ; avto-moto dirke ; avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije

avtonómen   -mna -o prid. ( ọ̄ )
1. ki ima avtonomijo, samoupraven:   avtonomne pokrajine, republike ; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen , samostojen :   avtonomni razvoj narodnih literatur ; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije:   avtonomno delovanje baterije
♦ 
med.  avtonomno živčevje  živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje

avtonomíja   -e ž ( ȋ )
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava:   doseči, imeti, izgubiti avtonomijo ; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija
// knjiž. neodvisnost , samostojnost :   zagotovljena je avtonomija osebnosti ; avtonomija umetniškega ustvarjanja
2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije:   akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov ; vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije

avtonomíst   -a m ( ȋ )
pristaš avtonomizma:

avtonomístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem:   avtonomistični načrti ; avtonomistične težnje ; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države

avtonomizácija   -e ž ( á )
uvajanje, uvedba avtonomije:   proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji

avtonomízem   -zma m ( ī )
politično gibanje za avtonomijo:   avtonomizem se je čedalje bolj krepil

avtonómnost   -i ž ( ọ̄ )
lastnost, značilnost avtonomnega:   avtonomnost pokrajine ; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti

ávtoodpàd   -áda m ( ȃ-ȁ ȃ-á )
prostor za zbiranje izrabljenih avtomobilov:   zanimanje za rezervne dele na avtoodpadih je zelo veliko ; nelegalni avtoodpad
// podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov:   avtoodpadi lahko odkupujejo izrabljena in poškodovana vozila ; lastnik zasebnega avtoodpada

ávtopárk   -a m ( ȃ-ȃ )
vsi avtomobili kakega podjetja:   podjetje ima močen avtopark / šef avtoparka

ávtopilót   -a m ( ȃ-ọ̑ )
aer.  naprava za avtomatično vodenje letala:   avtopilot nadomešča posadko

ávtoplášč   in  ávto plášč -a m ( ȃ-á )
avtomobilski plašč:   zamenjati avtoplašč

ávtoplín   -a m ( ȃ-ȋ )
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov:   uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje ; cena avtoplina ; vozilo na avtoplin

ávtopodjétje   in  ávto podjétje -a s ( ȃ-ẹ̑ )
podjetje za prevoz z avtomobili:

ávtopoétika   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti:   antologija predstavlja vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij / čas izrazitih avtopoetik

ávtopopravljálnica   in  ávto popravljálnica -e  [ tudi au̯topoprau̯ljau̯nica ž ( ȃ-ȃ )
delavnica za popravljanje avtomobilov:   avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma

ávtoportrét   -a m ( ȃ-ẹ̑ )
portret samega sebe, lastna podoba:   naslikal je avtoportret ; slikarjev avtoportret ; pren.  avtoportret je naravnost mojstrsko napisan

ávtoprálnica   in  ávto prálnica -e ž ( ȃ-ȃ )
delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih:   k servisu so priključili še avtopralnico

ávtoprevózen   -zna -o prid. ( ȃ-ọ̄ )
nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo:   avtoprevozno podjetje

ávtoprevóznik   in  ávto prevóznik -a m ( ȃ-ọ̑ )
kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom:   privatni avtoprevozniki

ávtoprevózniški   -a -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo:   avtoprevozniško podjetje / združenje avtoprevozniških delavcev

ávtoprevózništvo   in  ávto prevózništvo -a s ( ȃ-ọ̑ )
podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili:   mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico
// dejavnost avtoprevoznikov:

ávtopromèt   in  ávto promèt -éta m ( ȃ-ȅ ȃ-ẹ́ )
avtomobilski promet:   z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet ; vozišče za avtopromet / nekdaj  Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo  avtobusno podjetje

avtopsíja   -e ž ( ȋ )
1. knjiž.  neposredno ogledovanje, opazovanje:   knjigo pozna iz avtopsije ; orisati stanje na podlagi avtopsije
2. med.  preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem:   opraviti avtopsijo ; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve ; avtopsija trupla

ávtor   -ja m ( ā )
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo:   avtor knjige je znan slovenski pisatelj ; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje ; anonimni avtor ; sodobni avtorji ; dramski avtor ; avtor razprave, romana ; avtor filma, simfonije / avtor članka ; avtor radijske oddaje  kdor pripravi oddajo
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju:   avtor projekta je dal več predlogov ; avtor tehničnih izboljšav ; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev

ávtorádio   -a m ( ȃ-ȃ )
radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil:   kupil je nov, uvožen avtoradio

ávtoreferát   -a m ( ȃ-ȃ )
knjiž.  referat o lastnem delu, lastni raziskavi:   objaviti avtoreferat

ávtoremónten   -tna -o prid. ( ȃ-ọ̑ )
nanašajoč se na remont avtomobilov:   avtoremontna in servisna delavnica

ávtorica   -e ž ( ā )
ženska, ki ustvari umetniško ali znanstveno delo:   avtorica obravnava socialno vprašanje ; znana avtorica ; avtorica članka, knjige, romana
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju:   avtorica projekta in mentorica

avtoritárec   -rca m ( ȃ )
pristaš avtoritarizma:   bil je fanatičen avtoritarec

avtoritáren   -rna -o prid. ( ȃ )
osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen:   avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip

avtoritarízem   -zma m ( ī )
avtoritaren politični sistem:   odpor proti avtoritarizmu

avtoritárnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost:   avtoritarnost voditeljev

avtoritatíven   -vna -o prid. , avtoritatívnejši  ( ȋ )
nanašajoč se na avtoriteto:   avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka  ton, ki ne trpi ugovorov
// avtoritaren :   avtoritativni režim ; avtoritativna politika

avtoritatívnost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost avtoritativnega človeka:   s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost ; odrekajo mu avtoritativnost ; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede

avtoritéta   -e ž ( ẹ̑ )
ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja:   imeti, uživati avtoriteto ; to mu jemlje avtoriteto ; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu ; zastavil je vso svojo avtoriteto ; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta sodstva, institucij
// kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv:   ta človek je velika avtoriteta ; priznavajo ga za avtoriteto ; on je največja avtoriteta v atomski fiziki

avtoritéten   -tna -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od avtoriteta:   avtoritetno politično vodstvo

avtorizácija   -e ž ( á )
uradno dovoljenje; potrdilo , pooblastilo :   dobiti avtorizacijo za gradnjo
 
pravn.  uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične
// zal.  avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela:   avtorizacija romana

avtorizacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od avtorizacija:   avtorizacijska listina

avtorizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
dati avtorizacijo; potrditi , pooblastiti :   avtorizirali so nov proizvodni postopek
 
zal.  pisatelj je avtoriziral prevod romana

ávtorjev   -a -o  ( ā )
svojilni pridevnik od avtor:   avtorjev zadnji roman ; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis

ávtorka   -e ž ( ā )
avtorica :   avtorka romana

ávtorski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na avtorje:   avtorske korekture ; objava avtorskega dela / avtorski honorar ; avtorska pogodba / avtorska agencija  ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
 
biblio.  avtorsko kazalo  kazalo, urejeno po imenih avtorjev ; pravn.  avtorske pravice  po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic ; avtorsko pravo  pravo, ki ureja pravice avtorjev ; tisk.  avtorska pola  enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov ; zal.  avtorski izvodi  izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj

ávtorskopráven   -vna -o prid. ( ā-ā )
nanašajoč se na avtorsko pravo:   avtorskopravni problemi

ávtorstvo   -a s ( ā )
dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa:   težko bo dokazal svoje avtorstvo ; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo  avtorske pravice

ávtosalón   -a m ( ȃ-ọ̑ )
prostor za razstavo in prodajo novih avtomobilov:   prodajni avtosalon ; lastnik avtosalona
// razstava novih modelov avtomobilov:   avto bo uradno predstavljen na avtosalonu v Parizu ; ženevski avtosalon

ávtosédež   -a m ( ȃ-ẹ̑ )
sedež za prevažanje otrok v avtomobilu:   pritrditi avtosedež ; pripravili so praktične prikaze pravilnega pripenjanja otrok v varnostnih avtosedežih

ávtosêrvis   -a m ( ȃ-ȇ )
servis (za avtomobile):   avtomobil je odpeljal v avtoservis / peljati avto na avtoservis  na pregled, v popravilo

avtostop   ipd. gl. avtoštop ipd.

ávtostráda   -e ž ( ȃ-ā )
avtocesta :   peljati se po avtostradi ; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke–Milano

ávtosugestíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
sugestija samemu sebi:   uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije

ávtosugestíven   -vna -o  ( ȃ-ȋ )
pridevnik od avtosugestija:   avtosugestivno zdravljenje

ávtošóla   in  ávto šóla -e ž ( ȃ-ọ̑ )
šola za učenje vožnje z avtomobilom:   obiskuje avtošolo

ávtošpórt   -a m ( ȃ-ọ̑ )
avtomobilski šport:   v avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti

ávtoštòp   -ópa  in  avtostòp -ópa m ( ȃ-ȍ ȃ-ọ̄ )
zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak:   v stiski si je pomagal z avtoštopom ; potovati z avtoštopom ; iti na avtoštop

ávtoštópar   in  ávtostópar -ja m ( ȃ-ọ̑ )
kdor potuje z avtoštopom:   avtoštopar je stal ob cesti ; med potjo je pobral dva avtoštoparja

ávtoštóparka   in  ávtostóparka -e ž ( ȃ-ọ̑ )
ženska, ki potuje z avtoštopom:   ustaviti avtoštoparki ; ob cesti je stala skupina avtoštopark

ávtotáksi   -ja m ( ȃ-ȃ )
osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi :   najeti, poklicati avtotaksi ; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi ; v prid. rabi:  organizirali bodo avtotaksi službo

avtotipíja   -e ž ( ȋ )
tisk.  tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem:   avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij  odtisov v tej tehniki
// kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše

avtotomíja   -e ž ( ȋ )
zool.  sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke:

ávtotransfúzija   in  ávtotransfuzíja -e ž ( ȃ-ú; á-ȋ med.
nadomeščanje izgube krvi z vnaprej odvzeto lastno krvjo:   odločiti se za avtotransfuzijo ; pozitivni učinki avtotransfuzije

ávtotranspórt   -a m ( ȃ-ọ̑ )
transport z avtomobili:

avtotrófen   -fna -o prid. ( ọ̑ )
biol.  ki se hrani samo z anorganskimi snovmi:   avtotrofni organizem ; avtotrofna rastlina

ávtovakcína   -e ž ( ȃ-ȋ )
med.  cepivo iz bakterij bolnika samega:

ávtovlák   in  ávto vlák -a m ( ȃ-ȃ )
težji tovorni avtomobil s prikolico:   podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake

ávtozvéza   in  ávto zvéza -e ž ( ȃ-ẹ̑ )
zastar.  avtobusna zveza:   poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana–Ig

avtožir   gl. avtogir

azalêja   -e ž ( ȇ )
okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti:   na vrtu imajo belo cvetoče azaleje ; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej
 
bot.  alpska azaleja  pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens ; pontska azaleja  zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum

azbést   -a m ( ẹ̑ )
snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala:   obložiti z azbestom ; zaščitna obleka iz azbesta
// min.  vlaknati različek serpentina ali amfibola:   serpentinov azbest ; naravne zaloge azbesta

azbéstcemènt   -ênta m ( ẹ̑-ȅ ẹ̑-é )
zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi, tesnil:   strešne kritine iz azbestcementa

azbéstcemênten   -tna -o prid. ( ẹ̑-ē )
ki je iz azbestcementa:   proizvodnja azbestcementnih izdelkov ; azbestcementna cev, plošča / azbestcementna kritina

azbésten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na azbest:   azbestni izdelki ; azbestna cev ; azbestna lepenka ; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken

azbestóza   -e ž ( ọ̑ med.
bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih:   vdihovanje azbestnih vlaken povzroča azbestozo ; oboleti za azbestozo ; zastopnica bolnikov z azbestozo

ázbuka   -e ž ( ȃ )
ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici:   tretja črka azbuke

aziját   tudi  aziát -a m ( ȃ )
nav. slabš.  kdor je po izvoru iz Azije:   zagorel azijat / vidi se, da je brezčuten azijat

azijátski   tudi  aziátski -a -o prid. ( ȃ )
nav. slabš. azijski :   necivilizirana azijatska dežela / poševne azijatske oči / azijatske navade  surove, divje

azijátstvo   tudi  aziátstvo -a s ( ȃ )
nav. slabš.  značilnost azijatskega:   surovo azijatstvo ; poteze, polne azijatstva

ázijski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Azijce ali Azijo:   azijske in afriške države ; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe  gripe, ki se širi iz Azije

azíl   -a m ( ȋ )
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu:   dati azil ; prosil je za azil pri veleposlaništvu ; kršiti, priznati pravico do azila
// zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče:   mladinski azil ; azil za stare ljudi

azilánt   -a m ( ā á )
kdor prosi, dobi (politični) azil:   begunci in azilanti

azilántski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na azilante:   azilantske pravice ; razprava o azilantski problematiki ; azilantska zakonodaja

azilántstvo   -a s ( ā )
pojav ali dejstvo, da kdo prosi, dobi (politični) azil:   ukvarja se s pravicami žensk, razvojnimi politikami, begunstvom in azilantstvom

azílen   -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na azilante ali azil:   azilni dom / skupna evropska azilna politika ; področje azilnega prava

azílski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na azil:   azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi

ázimut   -a m ( ȃ )
geogr.  kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta:   določiti, odmeriti azimut ; azimut 40°

ázo...   prvi del zloženk  ( ȃ )
kem.  nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika:   azobenzol / azobarvila  in  azo barvila

àzóik   -a m ( ȁ-ọ́ )
geol.  del arhaika, iz katerega ni organskih ostankov:

azórski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Azore:   azorski otok
 
meteor.  azorski anticiklon

aztéški   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Azteke:   azteški imperij, vladar ; azteška civilizacija, kultura ; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi ; azteški bojevniki ; azteški koledar ; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi  rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu ; azteška pisava  pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov

azúr   -a m ( ȗ )
knjiž.  nebesna, svetlo modra barva:   azur je prehajal v akvamarin
// nebo take barve:   samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru

azúren   -rna -o prid. ( ȗ )
knjiž.  nebesno, svetlo moder:   zrl je v azurno vodo ; azurno nebo

azurít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino:

ážija   -e ž ( ā )
zastar. ažio

ážio   -a m ( ā )
fin.  razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev:

ažiotáža   -e ž ( ȃ )
špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi:

ažúr 1   -a m ( ȗ )
obrt.  okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo:   perilo okrasiti, zarobiti z ažurom ; prt z ažurom
 
tekst.  tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz ; v prid. rabi:  ažur stroj

ažur 2   prisl. , gl. à jour

ažúren 1   -rna -o prid. ( ȗ )
adm.  ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem:   ažurno knjigovodstvo ; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog.  v poročanju niso ažurni

ažúren 2   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na ažur 1 :   ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom

ažurírati 1   -am nedov. in dov. ( ȋ )
adm.  delati kaj ažurno:   ažurirati knjigovodstvo

ažurírati 2   -am nedov. in dov. ( ȋ )
obrt.  krasiti, robiti z ažurom, mrežiti:   ažurirati prt

ažúrnost   -i ž ( ȗ )
adm.  lastnost, značilnost ažurnega 1 :   poživiti ažurnost evidence ; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost